Dopolnitve zahteve DS za oceno ustavnosti zakona o javnih financah

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet je 30. 8. 2019 prejel dopis Ustavnega sodišča s katerim mu je posredovalo mnenje Vlade na Zahtevo za oceno ustavnosti 3., 20., 40., 95., prvega odstavka 102., prvega in drugega odstavka 103., 104., ter 9. točke 108. člena Zakona o javnih financah. Vlada je v mnenju ocenila, da je zahteva v celoti neutemeljena in poudarila, da prestavljajo navedbe Državnega sveta tveganje za razpad sistema javnih financ.
V Dopolnitvi zahteve za oceno ustavnosti navedenih določb ZJF je natančno predstavljen primer priprave finančnega načrta za leti 2020-2021 za Državni svet in Varuha človekovih pravic.

V tem oziru je v luči zagotavljanja finančnih sredstev za izpolnjevanje ustavnih in zakonskih nalog Državnega sveta izpostavljeno predvsem zagotavljanje zadostnih sredstev na postavki Drugi odhodki za delo, ki vključujejo plačilo za opravljanje funkcije podpredsednika in članov Državnega sveta ter povračilo stroškov, ki ga imajo ti v zvezi z opravljanjem funkcije. Nadalje je izpostavljeno, da je delo Državnega sveta zaradi podeljenih ustavnih in zakonskih pristojnosti vezano na delo Vlade in Državnega zbora, pri čemer je na podlagi Zakona o funkcionarjih v državnih organih višina plačila za opravljanje funkcije limitirana s tretjino plače predsednika Državnega sveta. Ne glede na omenjeno zakonsko omejitev iz Zakona o funkcionarjih v državnih organih Ministrstvo za finance pri pripravi izhodišč za določitev razreza proračunskih izdatkov za Državni svet omenjenih zakonskih omejitev ne upošteva, s čimer resno ogroža izvrševanje ustavnih in zakonskih pristojnosti Državnega sveta. V dopolnitvi je izpostavljeno tudi vprašanje zagotavljanja zadostnih finančnih sredstev Državnemu svetu za potrebe Predsedovanja Slovenije Svetu EU, saj s strani Ministrstva za finance predvidena sredstva ne omogočajo spoštovanje sprejetih zavez na podlagi Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in Sklepa Sveta (EU) 2016/1316.

V dopolnitvi zahteve je pri pripravi finančnega načrta Varuha izpostavljeno predvsem zagotavljanje zadostnih sredstev za izvajanje aktivnosti in nalog iz dopolnitve Zakona o varuhu človekovih pravic iz leta 2017, ki predvideva dodatne finančne obveznosti, kot posledico aktivnosti za pridobitev statusa A po t.i. Pariških načelih (predvsem večja mednarodna aktivnost Varuha, kadrovska okrepitev Zagovorništva otrok, Centra za človekove pravice in Sveta varuha za človekove pravice).

Omenjena primera priprave finančnih načrtov Državnega sveta in Varuha jasno nakazujeta na pomanjkanje strokovne evalvacije predlogov finančnih načrtov neposrednih proračunskih uporabnikov s strani Ministrstva za finance in na resen poseg, ki ga imajo omenjene določbe v načelo pravne države in delitve oblasti.

V Dopolnitvi zahteve so posebej naslovljeni tudi argumenti Vlade glede začasnega zadržanja proračuna, nadzorom Vlade nad izvrševanjem proračuna in posledic ugotovljenih neustavnosti za druge neposredne proračunske uporabnike. V tem oziru je posebej predstavljen tudi poslanski predlog Zakona o državnem zboru, ki med ostalim ureja tudi vprašanje finančne avtonomije državnega zbora.

 

 

Copyright 2018, Vse pravice pridržane