DRŽAVNEMU SVETU Z VETOM USPELO PREPREČITI PONOVEN SPREJEM IN UVELJAVITEV NEPRIMERNEGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA TONAŽO

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet je na 9. izredni seji 24. 12. 2019 sprejel odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo (ZDTon-B), ki ga je Vlada v Državni zbor 5. 12. 2019 vložila po nujnem postopku. Pobudo za sprejem odložilnega veta je dala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim mag. Markom Zidanškom.

Z zakonom se je določala državna pomoč za pomorski promet v obliki pavšalnega davka na tonažo ladij, ki se ob odobritvi Evropske komisije dodeli za obdobje deset let. Ker se je obstoječa shema državne pomoči davka na tonažo iztekla, je z namenom pridobitve podaljšanja sheme za naslednje desetletno obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2028 Slovenija shemo ponovno priglasila Evropski komisiji, ki jo je odobrila, ob pogoju, da bo shema usklajena s Smernicami Skupnosti o državnih pomočeh za pomorski promet, in z zavezo, da bo ta uskladitev izvedena do konca 2019. To naj bi bil po navedbah Vlade ključni razlog, da je predlog zakona vložila v obravnavo po nujnem postopku.

Državni svet je menil, da ZDTon-B ni imel vgrajenih ustreznih varovalk in da so se z njim ustvarjali pogoji, na podlagi katerih bi po novi shemi državno pomoč prejemale družbe, ki niso lastnice niti ene ladje, ki jih je slovenski ladjar od leta 2008 naprej izgubil zaradi pomanjkljive kontrole nad izvajanjem Zakona o davku na tonažo (ZDTon-A). Poleg tega je zakon omogočal davčnemu neplačniku prenos dejavnosti na nove družbe (t. i. by pass podjetja), ne da bi predhodno poravnal zapadle davčne obveznosti iz naslova ZDTon-A. Z  uveljavitvijo ZDTon-B bi Republika Slovenija dokončno izgubila svojega ladjarja, kar bi imelo nepopravljive posledice za slovensko ladjarstvo in pomorstvo, za pomorsko šolo, pomorsko upravo, pristanišče, mornarico, pomorsko policijo in celotno primorsko regijo, k čemur se je Republika Slovenija zavezala z Resolucijo o pomorski usmeritvi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/91). ZDTon-B namreč ni imel vgrajenih ustreznih varovalk na način, kot je to urejeno v Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; ZJN-3). V skladu s slednjim morajo namreč subjekti, ki želijo sodelovati pri naročilih, predložiti izjavo o poravnanih davčnih obveznostih, kar bi moralo biti za prejemnike državnih pomoči in vse z njim povezane osebe ustrezno urejeno tudi v ZDTon-B.

Državni zbor na 15. seji, 29. 1. 2020, ob ponovnem odločanju zakona ni sprejel.

Državni svet je v tekočem mandatu sprejel 12 odložilnih vetov, pri čemer Državni zbor ob ponovnem odločanju ni sprejel šestih zakonov, in sicer: Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (ZIS-F), Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr-1), Zakona o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-E), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-L), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-H) ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo (ZDTon-B), kar pomeni, da je bil Državni svet v tem mandatu uspešen kar v 50 %.

Copyright 2018, Vse pravice pridržane