Državni svetniki predlagali sprejem interventnega zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov, nominiranih v švicarskih frankih

Tiskalniku prijazna oblika

Predlog zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih, ki ga je DS na pobudo državnega svetnika Alojza Kovšce predložil v obravnavo Državnemu zboru, je interventni zakon, ki določa rekonverzijo vseh potrošniških kreditov nominiranih v švicarskih frankih oziroma tistih, ki vsebujejo valutno klavzulo v švicarskih frankih in so bile sklenjene v obdobju med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010. Predlog zakona sledi primerljivim zakonskim ureditvam v nekaterih državah članicah Evropske unije, ki so se soočale z omenjeno problematiko in katerih zakonodaja s tega področja je tudi uspešno prestala ustavno presojo skladnosti s pravnim redom držav članic. Čeprav predlog zakona vsebuje zakonske rešitve, ki učinkujejo retroaktivno, predlagatelj meni, da je poseg sorazmeren, saj ustvarja ustrezno sorazmerje med načelom socialne države in lastninsko pravico bank. Predlog zakona prvenstveno določa dolžnost dajalcev kreditov, da kreditojemalcem posredujejo v zakonu navedeno dokumentacijo, ki je podlaga za rekonverzijo. V samem postopku rekonverzije je dajalec kredita dolžan opraviti preračun višine glavnice, določene v kreditni pogodbi, iz švicarskih frankov v evre po tečaju, določenem v kreditni pogodbi in uporabljenim za izračun izplačila kredita na dan črpanja kredita. Poleg tega predlog zakona pri pripravi novega amortizacijskega načrta posebno pozornost namenja predvsem upoštevanju preplačil pri rekonverziji pri odplačanih in odprodanih kreditih. Predlog zakona posebej določa možnost banke za izpodbijanje rekonverzije, pri čemer natančno določa kriterije, ki jih je pri tem treba presojati. Zakonsko določeni kriteriji sledijo nedavni sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije.

Državni svet je bil ob obravnavi seznanjen tudi z gradivom Združenja bank Slovenije v katerem je le-to izpostavilo nekatere pomisleke, kot so ustvarjanje moralnega hazarda, kršitve lastninske pravice bank in odvijajočih se sodnih postopkov pred slovenskimi rednimi sodišči. Državni svet je mnenja, da tega produkta ne bi smelo biti na slovenskem bančnem trgu. To bi morala preprečiti Banka Slovenije in zaradi tega tvega država, da bo v primeru odsotnosti te zakonske ureditve, država obsojena pred Evropskih sodiščem za človekove pravice. S tem predlogom zakonom se ta možnost zmanjšuje, saj država ureja napako v preteklosti, da je ta produkt obstajal na slovenskem bančnem trgu. Razreševanje omenjenega vprašanja v postopkih pred rednimi sodišči je dolgotrajen in finančno izredno zahteven proces. Veliko število kreditojemalcev se nikoli ne bo odločilo za sprožitev tovrstnih postopkov, saj se zavedajo tako strokovnega kot tudi finančnega neravnovesja med njimi in posameznimi bankami. Ob tem ni nezanemarljivo dejstvo, da je velikemu deležu kreditojemalcev najem stanovanjskega kredita v frankih predstavljal enkraten življenjski dogodek namenjen reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja in zatorej nimajo drugih sredstev za sprožitev dolgotrajnih sodnih postopkov.

Zahteva

Oddaja na tretjem: KAJ BO S POSOJILI V ŠVICARSKIH FRANKIH?

Copyright 2018, Vse pravice pridržane