Državni svetniki na 6. izredni seji sprejeli dva odložilna veta

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svetniki so 28. 10. 2019, na 6. izredni seji po daljši in argumentirani razpravi sprejeli dva odložilna veta – na Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter Zakon o spremembah Zakona za uravnoteženje javnih financ.

Najprej so državni svetniki podali zahtevo, da Državni zbor (DZ) ponovno odloča o Zakonu o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, saj zakon po njihovem mnenju ne zagotavlja ustrezne implementacije odločbe Ustavnega sodišča. Državni svet meni, da zakon, ki ga je DZ sprejel 22. oktobra 2019, postopka pravnega varstva nekdanjih imetnikov podrejenih obveznosti bank ne ureja ustrezno, saj ne odpravlja številnih pomislekov glede izključne pristojnosti sodišč za sojenje v sporih po omenjenem zakonu, vprašanj povezanih z določanjem sodnih taks, uporabo postopkov za sojenje v gospodarskih sporih, vprašanja varstva osebnih podatkov tožnikov in, nenazadnje, vprašanja izvensodnega izplačila pavšalnega nadomestila nekaterim nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank. Tako oblikovan zakon po mnenju državnih svetnikov ne vzpostavlja učinkovitega sodnega varstva za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank, zato  mu nasprotujejo. S 24 glasovi za in nobenim proti je Državni svet sprejel predlog odložilnega veta na predlagani zakon.

Zahteva Državnega sveta ZPSVIKOB, EPA 515-VIII

 

Državni svet se tudi ne strinja z Zakonom o spremembah Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-F), ki ga je DZ prav tako sprejel na oktobrski seji. Državni svetniki so opozorili, da je bil postopek sprejema ZUJF-F sprejet brez sodelovanja socialnih partnerjev, ki v okviru Ekonomsko-socialnega sveta obravnavajo vprašanja in ukrepe, povezane z ekonomsko in socialno politiko. Socialni partnerji bi tako na razpravi lahko opravili celovito analizo študentskega dela v okviru veljavne zakonodaje in prek ocene prihodnjih učinkov predlaganih zakonskih sprememb ocenili dejanske učinke na gospodarstvo in širšo družbo. Opozorili so, da določena urna postavka za opravljeno delo začasnih in občasnih del predstavlja previsoko podražitev študentskega dela, kar bi lahko privedlo ne le do zmanjševanja obsega omenjenega dela, temveč tudi do njegove dejanske ukinitve. Bruto urna postavka za opravljanje začasnih in občasnih del trenutno znaša 4,89 EUR, po 1. 1. 2020 pa bo ta znašala 5,40 EUR, kar pomeni več kot 10 % zvišanje bruto urne postavke. Bruto strošek pa je zaradi prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu za delodajalca še nekoliko višji. Po mnenju državnih svetnikov je sporna že sama podlaga za izračun minimalne urne postavke, ki se enači z minimalno urno postavko delavca z minimalno plačo, čeprav gre za različni ravni usposobljenosti za delo. Opozorili so tudi na pomen, ki ga ima tovrstno delo za dijake in študente za pridobivanje prvih delovnih izkušenj, prvi stik s potencialnimi delodajalci in je zato pomembna prelomnica v karierni poti marsikaterega študenta in dijaka. Z nepremišljenimi posegi bi tako po mnenju državnih svetnikov lahko resno posegli v možnosti študentov po pridobivanju pomembnih znanj in kompetenc ter njihovo finančno neodvisnost. V burni razpravi so državni svetniki opozorili na številne argumente tako za kot proti predlogu odložilnega veta, pa tudi na velike in ključne sistemske probleme urejanja te problematike doslej. S 15 glasovi za in 11 glasovi proti je bil na koncu seje izglasovan tudi ta predlog odložilnega veta in s tem dan v vnovično odločanje poslankam in poslancem Državnega zbora.

Zahteva Državnega sveta ZUJF-F, EPA 691-VIII

 

Copyright 2018, Vse pravice pridržane