Zaradi ogrožanja finančne avtonomije na Ustavno sodišče podali zahtevo za oceno ustavnosti

Tiskalniku prijazna oblika

Ljubljana, 11. maj 2022

»Nedopustno je, da bo do konca poletja Državnemu svetu zmanjkalo sredstev za poplačilo rednih zakonskih obveznosti.«, je poseg Vlade RS v že usklajen finančni načrt Državnega sveta označil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca na današnji 51. redni seji drugega doma slovenskega parlamenta. Zato so na Ustavno sodišče podali zahtevo za oceno ustavnosti, s katero želijo doseči finančno avtonomijo neodvisnih ustavnih organov. Poleg tega so se državni svetniki na seji seznanili tudi z letnim poročilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in s poročilom o delu Državne revizijske komisije za 2021.

Državni svet je podal zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti Sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (Uradni list RS, št. 187/2021) in 3. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21) v delu, ki se nanaša na finančne načrte neodvisnih ustavnih organov (Državni svet, Ustavno sodišče, Računsko sodišče in Varuh človekovih pravic). Državni svet je namreč ugotovil, da je v Proračunu za 2022 nižji znesek od usklajenega, o čemer Državni svet ni bil seznanjen. S tem je Vlada RS grobo posegla v že usklajen finančni načrt Državnega sveta in ravnala v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-474/18. Zato Državni svet poziva Ustavno sodišče, da prouči kršitev 2. in 3. člena Ustave in ugotovi, da so Sprememba proračuna Republike Slovenije za leto 2022 v neskladju z Ustavo. Ker uporaba omenjenih zakonskih določb resno posega v avtonomijo neodvisnih ustavnih organov in jim onemogoča izvrševanje svojih ustavnih in zakonskih pristojnosti, Državni svet zahteva prednostno obravnavo.

Na seji so se seznanili tudi z Letnim poročilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2021, ki je lani zabeležil za 0,7 odstotka več zavarovancev, kar je skupno največ zavarovancev do zdaj – v povprečju 965.000. Predstavniki interesov delojemalcev v Državnem svetu so z vidika krepitve blagajne pokojninskega in invalidskega zavarovanja predlagali ponovno proučitev ustreznosti trenutnih različnih višin prispevnih stopenj delodajalcev (8,85 % od osnove) in zavarovancev (15,5 % od osnove) iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj je Slovenija ena redkih držav v Evropski uniji, ki navedenih stopenj nima izenačenih. Ob tem so izpostavili nujnost zagotavljanja dostojnih pokojnin, ki omogočajo preživetje posameznika ter potrebo po iskanju rešitev, ki bodo omogočile, da bo sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja vzdržen tudi brez pomoči države, saj je slednje, še zlasti v primeru kriznih dogodkov, nezanesljiv vir prihodka.

V nadaljevanju je sledilo poročilo o delu Državne revizijske komisije za leto 2021, ki je prejela 243 vlog, kar je primerljivo s prejšnjimi leti, državni svetniki pa so sprejeli spremembe in dopolnitve Poslovnika Državnega sveta. Sejo Državnega sveta po novem lahko skliče predsednik tudi brez predhodnega posvetovanja s kolegijem, kadar je to nujno potrebno, ker je odločitev treba sprejeti prej kot v sedmih dneh. Dodali so tudi spremembe v primeru obveščanja Državnega sveta, če je kateri izmed svetnikov v priporu ali je proti njemu začet kazenski postopek, za katerega je predpisana zaporna kazen nad pet let, in postopke za priznanje imunitete.

Državni svet se je seznanil tudi z zaključki posveta Prehranska varnost kot strateška dobrina, ki je v Državnem svetu potekal 17. decembra 2021, in pozval Vlado RS ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se do njih opredelita. Zaključki se nanašajo na to, da se v Ustavo RS zapiše, da država zagotavlja prehransko varnost, ki jo mora v prvi vrsti zagotavljati z večjo samooskrbo. Zagotavljanje prehranske varnosti in trajnostnega razvoja mora biti prioritetni cilj države, saj je to ključna strateška dobrina, ki mora biti dostopna vsem prebivalcem. Država mora tudi vzpostaviti pogoje za izvajanje kmetijske dejavnosti, katere temeljna naloga je pridelava varne in kakovostne hrane. Pripraviti je treba nacionalno strategijo o zagotavljanju prehranske varnosti in z odpravo zaraščanja zaščititi kmetijska zemljišča in povečati njihove površine. Poskrbeti je treba za obstoj kmetij in oživiti zapuščene kmetije ter z ustreznimi spodbudami v kmetijsko panogo privabiti več mladih in žensk, do sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike pa naj bodo upravičeni zgolj tisti, ki zemljo obdelujejo in pridelujejo hrano. Ukrepi naj spodbujajo kmetovanje, povezovanje akterjev v verigi preskrbe s hrano, kratke prodajne verige lokalno pridelane hrane, promocijo lokalno pridelane hrane, ozaveščajo o problematiki zavržkov hrane, odpravljajo nepoštene prakse v verigi preskrbe s hrano ter zaščitijo primarnega pridelovalca hrane – kmeta. Poleg tega je treba zagotoviti poštene odkupne cene, v državne blagovne rezerve pa naj se vključi tudi semena, ki so izrednega pomena za pridelavo hrane in prehransko neodvisnost. V luči podnebnih sprememb in s tem povezanim obvladovanjem tveganj v kmetijstvu je vsem kmetovalcem nujno zagotoviti dostop do novih spoznanj in tehnologij, da bodo v spremenjenih podnebnih razmerah sposobni pridelovati hrano. Predlagali so tudi razmislek o ustreznih davčnih spodbudah oziroma olajšavah za primarne pridelovalce hrane.

Na Vlado RS pa so posredovali tudi zaključke posveta Izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (LEADER/CLLD) danes in jutri, ki je potekal 20. aprila 2022. Ti med drugim določajo, da je treba za čim prejšnji začetek izvajanja pristopa LEADER/CLLD in boljšo pripravljenost na prihodnje razvojne izzive zagotoviti pravočasno oz. čimprejšnjo pripravo in sprejetje strateških in izvedbenih dokumentov za črpanje sredstev v programskem obdobju 2021–2027 ter njihovo uskladitev med vsemi deležniki na nacionalni ravni. Poenostaviti je treba administrativne postopke in uveljavljanje upravičenih stroškov za sofinanciranje, da pri pripravi strategije lokalnega razvoja namesto enega zaposlenega lahko sodeluje več zaposlenih v različnih % do skupaj 100 %. K aktivnostim pri spodbujanju prehranske varnosti in samooskrbe je treba povabiti tudi lokalne akcijske skupine, ki na podlagi LEADER/CLLD projektov poznajo realne potrebe terena, načine povezovanja ključnih deležnikov v lokalnih okoljih ter mehanizme za doseganje najboljših učinkov.

Pobude in vprašanja državnih svetnikov

Cvetko Zupančič je Vladi RS predlagal, naj vzpostavi učinkovit sistem preprečevanja kršitev voženj z motornimi vozili v naravnem okolju tako, da zagotovi pogoje in sredstva za zakonsko izvajanje nadzora in sankcioniranja s ciljem, da prepreči škodo na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih, ki jo povzročajo vozniki terenskih vozil. Število uporabnikov terenskih vozil, npr. motokros motorjev, enduro motorjev, štirikolesnikov ali motornih sani, se povečuje, njihov odnos do zasebne lastnine in narave pa je vse pogosteje aroganten in nesramen. Če resnično želimo zaščititi naravo, živali ter lastnike kmetijskih in gozdnih zemljišč,potem je treba ustrezno sankcionirati kršitelje, saj zgolj zakonska prepoved ne zadošča.
Zupančič je tudi predlagal, da se v okviru pokopališke dejavnosti, v skladu z načelom zagotavljanja pietete, zakonsko opredeli rok, v katerem se pokoplje pokojnika (npr. do 3 dni, saj se tradicionalno pokojnika pokoplje tretji dan po smrti), če vzroki smrti niso sporni. Pretehtati pa je treba tudi smotrnost delitve pristojnosti pogrebne dejavnosti med javno in zasebno.

Mag. Igor Velov je Vlado RS vprašal, v kateri fazi je projekt izgradnje tretjega pomola v Luki Koper, kakšni sta časovnica izgradnje ter prostorska rešitev in kakšna je vloga oz. kakšne so pravice in obveznosti občin Ankaran in Koper ter lokalnega prebivalstva v okviru realizacije projekta tretjega pomola v Luki Koper.

Franc Golob pa je Ministrstvu za okolje in prostor predlagal, naj se aktivno vključi v postopek določitve plovbe na motorni pogon na reki Dravi ter tako pripomore k čimprejšnjemu sprejemu Uredbe o uporabi plovil na motorni pogon na reki Dravi na območju od meje z Avstrijo do iztoka na območju občine Podvelka. Določitev plovbe na motorni pogon je namreč zelo pomembna za razvoj turizma Dravske doline. Zainteresirane občine si že vse od leta 2010 aktivno prizadevajo za ureditev ustreznega režima plovbe na reki Dravi na območju od meje z Avstrijo do iztoka na območju občine Podvelka, vendar dolgoletni postopek še zmeraj ni končan. Ker so občine izpolnile vse zakonske pogoje, se poziva Ministrstvo za okolje in prostor, da se aktivno vključi v postopek ter tako pripomore k čimprejšnjemu sprejemu Uredbe.

Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia

 

Copyright 2018, Vse pravice pridržane