POSVET: Odprava prekarnosti na ravni mestnih občin

Tiskalniku prijazna oblika

Ljubljana, 12. maj 2022

 

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je v sodelovanju z Inštitutom za študije prekariata, Združenjem mestnih občin Slovenije in Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani organizirala posvet Odprava prekarnosti na ravni mestnih občin.

Odprava prekarnosti je eno ključnih področij trajnostnega razvoja. Je del ukrepov, ki jih predvideva Agenda za razvoj trajnostne družbe do leta 2030, ki so jo leta 2015 soglasno sprejele države članice Organizacije združenih narodov, vključuje pa jo tudi evropski zeleni dogovor, ki aktiven odnos držav do urejanja zadev na trgu dela postavlja med prioritete zelenega prehoda. Osrednji cilj posveta je bil dokazati, da prekarnost občinam škoduje, pri čemer se tega nekatere že zavedajo in izvajajo aktivnosti za njeno odpravo. Občine, ki se še niso lotile izvajanja ukrepov, pa bodo morale narediti korak naprej, saj je to vprašanje čedalje bolj v ospredju.

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je v nagovoru opozoril, da »živimo v državi, ki ji je uspelo epidemijo premagati brez ostrih rezov v gospodarstvo. Imamo najnižjo brezposelnost v zgodovini in imamo gospodarstvo v boljši kondiciji, kot jo imajo druge bolj razvite in večje evropske države. A priznati moramo, da je sistem zaščite in varovanja ranljivih zatajil prav v primeru prekarnih delavcev. Morda je razlog tudi v tem, da navkljub dejstvu, da je prekarno delo prepoznano kot problem in da obstajajo zaveze države, da ta problem uredi, odpravi oz. reši, ostajamo zgolj na načelni nedorečeni ravni.«. V nadaljevanju je poudaril, da je ena nujnih rešitev »vsesplošna aktivacija države pri iskanju ukrepov za odpravo prekarnosti na vseh ravneh, tako na evropski kot nacionalni in lokalni ravni.«. Izrazil je upanje, da bo zakonodajalec prepoznal težave ter prisluhnil predlaganim rešitvam strokovnjakov ter jih tudi implementiral.

Razprava na posvetu je pokazala, da prekarnost ni le neka pojavna oblika, ampak gre za večji problem, saj je to del družbenega sistema. Pri tem je bilo tudi izpostavljeno, da se danes v primeru prekarnosti žal niti ne pogovarjamo o razkoraku med normativnim okvirom in dejanskim stanjem in kako ga preseči, ampak, kot je izpostavil generalni sekretar Združenja mestnih občin Slovenije dr. Miloš Senčur »z žalostjo ugotavljamo, da normativni del podpira stvarno«. Kot je v nadaljevanju opozoril direktor Inštituta za študije prekariata Črt Poglajen, je že sam obstoj plačne skupine J v javnem sektorju za državo »milo rečeno sramoten«, saj je prav ta skupina karakterističen primer tega, kako se prehaja iz poštenega dela v prekarnost. Ljudje, ki svoje delo opravljajo vestno, se sili v stanje, v katerem ne dosegajo niti minimalnih standardov dostojnosti. 

Kot so ugotavljali strokovnjaki v okviru predstavitve družbeno-ekonomskih posledicah prekariata, pomeni prekarnost odmik od že doseženih civilizacijskih standardov dobrega življenja, pri čemer so standardi zelo nizko postavljeni za veliko ljudi in standardi dostojnosti niso enakomerno razporejeni med člani družbe. Pri tem je bilo poudarjeno, da niti ne gre za zdrs od normalnega stanja, ampak prekarnost postaja norma in samoumevna. Gre za globalni trend, ki se iz delovne sfere preliva v vse sfere družbenega življenja in ga Slovenija kot del razvitega, a njenega perifernega dela, posnema z zamikom. Pri tem je bilo tudi izpostavljeno, da je v Sloveniji sicer  delež revnih pod evropskim povprečjem in tudi stopnja neenakosti je bistveno manjša koz v drugih evropskih državah, vendar pa pogled na 24 najpomembnejših indikatorjev kakovosti življenja kaže bistveno slabšo situacijo, saj smo pod evropskim povprečjem na socialnem in zdravstvenem področju. Primeroma je bilo na podlagi OECD podatkov iz leta 2021 prikazano, da mora v Sloveniji samska oseba brez otrok za izhod iz revščine delati dodatnih delovnih 30 ur, medtem ko je povprečje EU 20 dodatnih delovnih ur oz. povprečje OECD pa 21 dodatnih delovnih ur. Velik del zaposlitev, ki se izvajajo v obliki prekarnega dela, za katerega so značilni odsotnost izbire načina dela, nezadosten oz. nizek dohodek, nezmožnost načrtovanja prihodnosti, odsotnost pravnega varstva in pravic delavcev ter odsotnost zastopanja delavcev, se izvaja v ključnih stebrih oz. panogah vsake družbe (npr. gradbeništvo, na področju kulture, zdravstvo) in so skoncentrirana v mestih oz. mestnih občinah.

Na posvetu so bile predstavljene tudi izkušnje Mestne občine Ljubljana pri odpravi prekarnosti ter primera dobre prakse pri odpravljanju prekarnosti v gospodarski družbi Energetika Ljubljana, d. o. o., in v Osnovni šoli Livada v Ljubljani, ki se ponašata tudi s certifikatom za družbeno odgovorno vodenje podjetij in neprekarno delo, ki ga podeljuje Inštitut za študije prekariata.

Kot so ugotavljali na posvetu, je za odpravo kompleksnih izzivov prekarnosti nujno sodelovanje predstavnikov nacionalne in lokalne ravni ter strokovnjakov. Ob zavedanju posledic prekarnosti za delo, socialo in zdravstvo ter razvoj gospodarstva je zdaj napočil čas, da od teorije preidemo k dejanjem ter s konkretnimi podatki osvetlimo problematiko ter čim prej ukrepamo. Ob sodelovanju vseh resornih ministrstev je treba sprejeti ustrezne zakonske rešitve in operativni program ukrepov za odpravo prekarnosti, k realizaciji ukrepov pa je treba spodbuditi tudi zasebni sektor. Poudarjeno je bilo, da globalni trendi tudi nakazujejo, da se rešitve za odpravo prekarnosti danes iščejo na lokalni ravni, kjer lahko učinkoviteje zaščitimo ljudi in naravo, saj prekarnost kot globalni problem pozna le lokalne rešitve. Nujno bi bilo tudi usmeriti raziskave v zmanjševanje negativnih posledic in krepitev zaščitnih dejavnikov, saj sprejemanje toleriranja prekarnega del škoduje družbi kot celoti.

Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia

 

 

Copyright 2018, Vse pravice pridržane