10. redna seja Državnega sveta Republike Slovenije

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet je na svoji 10. seji 12. septembra 2018 sprejel Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona in Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o voznikih.

Pobudo za sprejem Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona je predlagala državna svetnica Bojana Potočan kot predstavnica samostojnih poklicev v Državnem svetu, kamor sodijo tudi notarji oziroma Notarska zbornica Slovenije, kjer so prvi opozorili na težave pri izvajanju Gradbenega zakona. Zakon namreč zaradi nejasnosti določb ovira pravne posle v zvezi z nepremičninami, čeprav niti ni matičen zakon za urejanja prometa poslov. Veljavni Gradbeni zakon iz leta 2018 v 93. členu med drugim prepoveduje vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi na nedovoljenih objektih in neskladno uporabnih objektih. Določa tudi, da morajo subjekti - upravljavci, notarji, pooblaščeni inženirji s področja geodezije - pri sklepanju velikih poslov preverjati pravno stanje nepremičnine oziroma ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje, kadar je predpisano, in ali je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba o prepovedi v skladu z 94. členom zakona, ki govori o nadzoru gradnje in določa vpis zaznambe inšpekcijskega ukrepa in možnost izbrisa. Kot je pojasnila predlagateljica zakona, izvajanje te določbe v praksi povzroča težave, saj ne obstajajo javnopravne evidence pri matičnih organih o izdanih gradbenih dovoljenjih niti ne skladnosti gradenj. Nejasnost določb povzroča različne interpretacije notarjev, ki so obenem podvrženi globam - neskladnosti pa ugotavljajo inšpekcija in ne izvajalci, notarji, upravljavci, ki za to niti niso usposobljeni. Glede na opozorila Notarske zbornice Slovenije, ki k pripravi Gradbenega zakona ni bila vabljena, notarje zavezuje k preverjanju zapisov v zemljiški knjigi, a le inšpektor lahko ugotavlja, ali je gradbeno dovoljenje potrebno, ali je gradnja skladna, odločba o kršitvi pa mora biti vpisana v zemljiško knjigo.

Predlog spremembe zakona zato opredeljuje pristojnosti tako, da inšpekciji nalaga odgovornost za ugotavljanje neskladnosti gradnje, notarjem in izvajalcem pa nalogo preverbe vpisanega v zemljiški knjigi. V razpravi so državni svetniki opozorili, da so omenjeni popravki zakona nujni v čim krajšem času, saj veljavni zakon ogroža nepremičninske posle, ker notarji zaradi nejasnosti določb celo odklanjajo pravne posle. Obenem so opozorili, da je javna razprava o tako pomembnih vprašanjih nujna in mora vključevati tudi vso strokovno javnost, spremembe zakona pa morajo obenem zdržati njegovo sistemskost. Resorno ministrstvo je sicer pripravilo odgovore na omenjene nejasnosti določb in jih dopolnilo še z nekaterimi drugimi ugotovljenimi pomanjkljivostmi, vključno z neustavnostjo določb glede odstranitve objektov. Vendar postopek sprejemanja predloga sprememb in dopolnitev čaka na imenovanje Vlade. Zato je Državni svet sprožil zakonodajno pobudo in zaradi čim hitrejše ureditve problematike predlagal skrajšani postopek.

Državni svet je obravnaval Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o voznikih na pobudo državnega svetnika mag. Igor Velova. Predlog zakona se nanaša razširitev obsega edukacijskih in psihosocialnih delavnic, ki sta kot rehabilitacijska programa skupaj s programom zdravljenja odvisnosti, obvezna za določene vrste kršitve prometnih predpisov. Po veljavnem zakonu voznike, ki jim preneha veljavnost vozniškega dovoljenja in so jim bile izrečene kazenske točke zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih substanc ali odklonitve preverjanja sihofizičnega stanja, v te programe napoti sodišče po opravljenem zdravstvenem pregledu in ugotovljenih kršitvah. Državni svet v zakonodajnem predlogu za navedene voznike - kršitelje predlaga še obvezno udeležbo v delovanju organizacije na področju prometne varnosti, vzgoje in izobraževanja oz. dela z žrtvami prometnih nesreč v obsegu 8 ur oz. 16 ur. S tem Državni svet sledi predlogom izvajalcev delavnic, da se s ciljem povečanja prometne varnosti dosedanji rehabilitacijski programi okrepijo z vpetostjo voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola ali drog, v delo organizacij, ki izvajajo dejavnost za izboljšanje prometne varnosti ali se ukvarjajo z žrtvami prometnih nesreč. Vozniki bi morali v dveh letih opraviti dodatne obveznosti, udeležba za voznike - kršitelje pa bi bila brezplačna. Državni svet predlaga reden zakonodajni postopek, v okviru katerega bo možno še dodatno razjasniti odprta vprašanja in odpraviti morebitne nejasnosti.

Državni svet je obravnaval tudi Redno letno poročilo Zagovornika načela enakosti za leto 2017 in predlagal, da pristojni Odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide razpravlja o možnosti, da se prebivalce Slovenije na različne načine in na vidnih mestih (v okviru ustanov javne in državne uprave, preko različnih e-portalov, na izpostavah javnih zavodov itd.) obvešča o kontaktnih podatkih in pristojnostih Zagovornika ter drugih organov za zaščito pravic posameznika (Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Komisija za preprečevanje korupcije, Informacijski pooblaščenec, zastopniki pacientovih pravic, zastopniki pravic oseb s težavami v duševnem zdravju itd.), po zgledu javnega obveščanja o kontaktnih podatkih Policije in številke za klice v sili.

Pri obravnavi Letnega poročila Informacijskega pooblaščenca za leto 2017 je Državni svet je mdr. opozoril na problem pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov v sistemu vzgoje in izobraževanja. Vzgojno-izobraževalne institucije pooblaščenca imenujejo v vsaki šoli in vrtcu, pri čemer položaj pooblaščenca ni jasen. Sindikat je opozoril državo, da nihče od zaposlenih v svoji pogodbi nima predpisanega opravljanja dela kot pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov in mu ga zato delodajalec ne more dodeliti. Prav tako ni rešeno vprašanje plačila posamezniku, ki bi opravljal dodatno delo, država pa ustanovam ni namenila dodatnih finančnih sredstev za novo obveznost. Nekatere ustanove celo sklepajo pogodbe z zunanjimi izvajalci, ker znotraj ustanov nimajo primernega kadra, pri čemer ni jasno, kako bodo krile stroške. Državni svet je odprl tudi vprašanje morebitnih zlorab pri prijavah kršitev varstva osebnih podatkov.

Državni svet je ob obravnavi 2. poročila o izpolnjevanju priporočil skupine držav proti korupciji - GRECO za Republiko Slovenijo v četrtem krogu ocenjevanja napotil k pripravi predlogov sprememb in dopolnitev Etičnega kodeksa državnih svetnikov Državnega sveta Republike Slovenije na podlagi priporočil GRECO.

Državni svet je v skupino za skupni parlamentarni nadzor Europola (JPSG) imenoval državno svetnico Bojano Potočan, Samerja Khalila pa kot njenega namestnika

Državni svet je podprl pobude državnega svetnika Alojza Kovšce glede sistemske ureditve brezplačnega prevoza študentov invalidov in oseb z motnjami v duševnem razvoju ter glede pridobitve statusa družinskega pomočnika za samostojne podjetnike in državne svetnice Bojane Potočan glede ureditve pro bono nudenja pravne pomoči odvetnikov. Podprl je tudi vprašanja državnega svetnika Alojza Kovšce v zvezi s pravicami nepolnoletnih upravičencev do oprostitve plačila letne dajatve za vozila, namenjena prevozom invalidov. Državni svet je omenjene pobude in vprašanja naslovil na Vlado oz. pristojna ministrstva.

Foto in video: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane