15. redna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

Na dnevnem redu 15. redne seje Državnega sveta RS kar devet točk

Odločen "ne" Predlogu rebalansa proračuna

Ljubljana, 27. februar 2019 – Državni svetniki so na svoji 15. redni seji obravnavali devet točk, med katerimi sta najpomembnejši predstavitev mnenja k Predlogu rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 in predstavitev mnenja k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2018 in 2019, ki ju Državni svet ne podpira. Državni svet je ugotovil, da se s Predlogom rebalansa proračuna ne uresničujejo obljube, ki so jih najvišji predstavniki Vlade večkrat posredovali javnosti in iz katerih je bilo mogoče nedvoumno zaključiti, da bo razbremenitev deležno tudi gospodarstvo.

Državni svetniki so opozorili, da se s predloženim rebalansom proračuna kaže nadaljevanje konceptualnega pristopa razvoja Slovenije v smeri nadaljnje koncentracije in centralizacije, z velikim vplivom na nesorazmerno razdeljevanje javnih sredstev na relaciji mesto-periferija. Če se izhaja iz predpostavke, da je gospodarsko rast v veliki meri zagotavljala predelovalna industrija z izvozom, pa so okolja, ki temeljijo na predelovalnih dejavnostih nesorazmerno veliko prispevajo k gospodarski rasti, izvozu in dodani vrednosti, relativno malo pa so udeležena pri potrošnji sredstev iz javnih blagajn. Ta nesorazmerja se s predlogom rebalansa samo še poglabljajo. Ob tem so poudarili, da tudi sveži paket vladne davčne reforme ne govori v prid vzdržnosti javnih financ v prihajajočih letih.

Poleg tega so opozorili na spremenjene okoliščine v svetu ter na nevarnosti, ki izhajajo iz okolja, iz katerega je čutiti pešanje gospodarske aktivnosti. Po mnenju Državnega sveta temelji priprava rebalansa proračuna na preveč optimističnih napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj, zato bi bilo treba preveriti, ali predpostavke glede predvidene rasti BDP še veljajo v celoti. Državni svet upa, da Vlada pripravlja rezervni scenarij ukrepov, ki bi lahko predstavljali učinkovit odgovor na morebitno ohlajanje trgov. Ukrepi, ki jih že izvajajo v nekaterih drugih državah, bi bili lahko primerni tudi v našem gospodarskem okolju, kot na primer: zeleni ukrepi, sprememba Zakona o davku na motorna vozila (merjenje izpustov ogljikovega dioksida z novimi metodami), odprava dodatnega davka na motorna vozila, znižanje bonitete za zasebno uporabo električnih službenih vozil ipd. Podrobneje o tem

Državni svet prav tako ne podpira Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019, med drugim tudi zato, ker predlog zakona ne ureja problema nezadostne višine povprečnine za 2019. Na to državni svetniki opozarjajo že dlje časa, posluha z vladne strani pa očitno ni. Podrobneje o tem

Dodatni in varni prostori za hematološke bolnike

Na seji so obravnavali tudi vprašanja in predloge svetnikov, ki se jih je od zadnje seje nabralo kar nekaj. Med temi velja izpostaviti vprašanje glede priprave spremembe zakonodaje, s katero se bo uredilo pogoje za preizkušanje avtonomnih vozil kot tudi cestne infrastrukture, ki bo omogočala uporabo avtonomnih vozil stopnje 3 in načeloma tudi stopnje 4 v prihodnosti. Poleg tega so dali pobudo, da Ministrstvo za okolje in prostor in Agencija Republike Slovenije za okolje maksimalno pospešita izdajo sklepov glede presoje vplivov na okolje za investicijske projekte za razvoj Goriške razvojne regije, ki so jih upravičenci vložili na Agencija Republike Slovenije za okolje.

Vprašanja svetnika Tomaža Horvata pa so se nanašala na zagotovitev dodatnih in varnih prostorov za dnevno bolnišnično in ambulantno zdravljenje bolnikov s krvnimi boleznimi ter krepitve kadrovskih kapacitet Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Predvsem ga je zanimala časovnica, kdaj bodo lahko zagotovili ustrezne dodatne in varne prostore, kot tudi, kdaj načrtujejo kadrovsko okrepitev oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. Čeprav so prostori relativno novi, se bolniki in zaposleni na omenjenem oddelku že soočajo z novimi težavami, ki lahko bistveno vplivajo na uspešnost zdravljenja in v končni fazi ogrozijo tudi njihovo preživetje. Zlasti v ambulantnem delu dejavnosti bolniki s krvnimi boleznimi poročajo o nevzdržnih razmerah, saj je bistveno premalo prostora, ni ločenih prostorov za bolnike z znaki okužbe in bolnike brez okužb, večurno čakanje od prihoda do končnega posveta pri hematologu, preobremenjenost strokovnega kadra zaradi kadrovske podhranjenosti, zlasti pri poklicnih profilih medicinskih sester in subspecialistov itd. Januarja letos je minilo 30 let od prve presaditve krvotvornih matičnih celic, ki je najbolj učinkovit način zdravljenja krvnih bolezni (rešenih že več kot 2000 življenj), za marsikaterega obolelega pa tudi edini. Ravno bolnikom po transplantacijah, katerih imunski sistem je še posebej šibek, bi morali zagotoviti čim boljše pogoje za nadaljnjo oskrbo, saj je od tega lahko odvisna verjetnost njihove ozdravitve oziroma preživetja. Čakanje na preglede in oskrbo v prenatrpanih čakalnicah, brez ustrezne zaščite pred okužbami, v družbi ostalih pacientov z resnimi okužbami, ne zagotavlja želene visoke stopnje varnosti.  

Število bolnikov s krvnimi boleznimi se skozi leta povečuje, s tem pa tudi prostorska stiska na Kliničnem oddelku za hematologijo. "Večkrat je že bilo rečeno, da bi z obnovo enega od objektov v neposredni bližini urgence in Pediatrične klinike težavo lahko rešili dolgoročno, pri čemer pa ne UKC Ljubljana ne Ministrstvo za zdravje še nista predstavila časovnice izvedbe zadanega projekta, kar pa je ključnega pomena," je še opozoril Horvat in dodal: "Zgolj načrtovanje brez realizacije za bolnike s krvnimi boleznimi pomeni nadaljevanje trenutnega nesprejemljivega stanja, ki za posledico nima zgolj splošnega nelagodja pacientov v primeru večurnega čakanja na preglede, ampak je za njihovo preživetje lahko odločilnega pomena." Podrobneje o tem

Opozoril na neenako obravnavo prostovoljcev darovalcev

V nadaljevanju je državni svetnik Tomaž Horvat podal tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. S tem opozarja na neenako obravnavanje prostovoljnih darovalcev krvi, darovalcev krvotvornih matičnih celic ter darovalcev živih tkiv in organov z vidika zagotovljenih nadomestil za začasno odsotnost od dela, kar je po njegovem mnenju neutemeljeno in neetično. Nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela v primerih presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe znaša 90 % osnove, medtem ko krvodajalci, ki darujejo polno kri ali pa komponente krvi, dobijo nadomestilo 100 % osnove povprečne mesečne plače.

Horvat je pojasnil, da je krvotvorne matične celice do 31. 7. 2018 darovalo 63 darovalcev, članov registra Slovenija Donor (39 za tuje in 24 za domače bolnike). Z nesorodno presaditvijo krvotvornih matičnih celic je bilo v Republiki Sloveniji od leta 2002 do 31. 7. 2018 zdravljenih 264 bolnikov. Opozoril je, da lahko darovanje krvotvornih matičnih celic pojmujemo hkrati kot darovanje organa za presaditev ali tudi kot darovanje komponente krvi. Darovalce krvotvornih matičnih celic lahko torej uvrščamo med krvodajalce, zato bi moral biti odstotek za izračun nadomestila višine nadomestila v obeh primerih enak. Neenakovredna obravnava ima tako tudi negativne posledice za program transplantacij krvotvornih matičnih celic, kajti nekateri skladni darovalci niso več pripravljeni darovati. To pa lahko posledično vodi v zaplete z iskanjem primernih darovalcev (v skrajnem primeru jih je treba iskati v tujini, kar je dražje), v najslabšem primeru do popolne izgube možnosti ozdravitve obolelega. Predlog zakona darovalcem krvotvornih matičnih celic in darovalcem živih tkiv in organov zagotavlja, da njihova odsotnost z dela zaradi darovanja nima vpliva na njihov finančni položaj ter tako korigira neutemeljeno neenakost položaja med darovalci krvi, krvotvornih matičnih celic, živih tkiv in organov, ki je nastala s sprejemom ZUJF.  Finančne posledice v primeru povrnitve nekoč že veljavne višine nadomestila za začasno zadržanost od dela za darovalce krvotvornih matičnih celic, živih tkiv in organov (dvig iz 90 % na 100 % osnove) ne bi presegle 5.000 evrov na leto. V podkrepitev predlaganih sprememb zakona je Horvat pripravil tudi ureditve po drugih državah.

O predsedovanju Romunije Svetu EU

Svetniki so se tudi seznanili s prednostnimi nalogami, ki jih bo Romunija skušala izpeljati v prvi polovici letošnjega leta, ko predseduje Svetu EU. Izpostavili so, da si bo romunsko predsedovanje Svetu Evropske unije prizadevalo za zagotavljanje konvergence in kohezije v Evropi, da bi dosegli trajnostne in enake razvojne možnosti za vse državljane in države članice, s povečanjem konkurenčnosti in zmanjševanjem razvojnih razlik, pospeševanjem povezljivosti in digitalizacije, spodbujanjem podjetništva in utrjevanjem evropske industrijske politike.  Prizadevalo si bo tudi za varnejšo Evropo z večjo kohezijo med državami članicami EU pri obravnavanju novih varnostnih izzivov, ki ogrožajo varnost državljanov, in s podpiranjem sodelovanja na tem področju. Podpirali bodo konsolidacijo globalne vloge EU s spodbujanjem širitvene politike, akcijskega načrta evropske sosedske politike, nadaljnjim izvajanjem Globalne strategije, zagotavljanjem sredstev, potrebnih za uresničevanje ciljev globalnih obveznostih EU. Kot četrto prednostno nalogo pa so si zadali spodbuditi solidarnost in povezanost EU s politiko boja proti diskriminaciji, z zagotavljanjem enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk ter s pomočjo povečanja udeležbe državljanov, zlasti mladih, v evropskih razpravah.

V predzadnji točki dnevnega reda seje pa so se državni svetniki seznanili z izsledki septembrskega posveta z naslovom Starejši kot sedanjost in prihodnost družbe, katerega namen je bil predstaviti ukrepe, projekte in dejavnosti, ki so namenjeni pomoči starejšim in izboljšanju kakovosti njihovega življenja. Na podlagi predstavljenih strokovnih prispevkov in razprave so bili oblikovani zaključki, ki jih bodo predlagali pristojnim državnim institucijam, da jih proučijo in na njihovi podlagi ustrezno ukrepajo.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --
-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane