16. redna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

Na seji o možnosti prenosa izvajanja zdravstvenih storitev z javnih zavodov na zasebne izvajalce zdravstvene dejavnosti, novostih v kazenskem postopku in poročilu Evropske komisije o Sloveniji 2019

Ljubljana, 20. marec 2019 – Seznanitev s poročilom Evropske komisije o Sloveniji 2019, obravnava novele Zakona o zdravstveni dejavnosti in novele Zakona o kazenskem postopku – to so bili poleg predlogov državnih svetnikov glavni poudarki današnje 16. redne seje Državnega sveta.

Tokratna seja Državnega sveta RS je postregla z vrsto zanimivih razprav. Po obravnavi novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je v obravnavo po skrajšanem postopku Državnemu zboru RS predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Željkom Ciglerjem, je Državni svet sklenil, da novele zakona  ne podpira ter pozval k nadaljnjim usklajevanjem v zvezi z urejanjem vprašanja prenosa izvajanja zdravstvenih storitev z javnih zavodov na zasebne izvajalce. Kompromisna rešitev naj bo po mnenju Državnega sveta takšna, da bo hkrati preprečevala neustrezno porabo javnih sredstev oziroma sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in hkrati ponudila možnost alternativnega zagotavljanja storitev ter ekonomične porabe navedenih sredstev, kadar se posamezni javni zdravstveni zavod ali drugi javni zavod sooča z ovirami pri zagotavljanju storitev svojim uporabnikom.

Pri obravnavi sprememb in dopolnitev Zakona o kazenskem postopku je Državni svet ugotovil, da so bile v tokratnem postopku usklajevanja iz predloga zakona umaknjene vse rešitve, ki jih je pri prejšnji obravnavi strokovna javnost zavračala kot problematične. Državni svet prav tako pozdravlja tokratni način priprave in usklajevanja predloga zakona ter ocenjuje, da je aktualna novela tokrat strokovno usklajena z vsemi deležniki, ki lahko kakorkoli prispevajo h kakovosti predloga zakona.

Tudi tokrat je bilo v obravnavo Državnemu svetu predloženih kar nekaj pobud in vprašanj državni svetnik Franci Rokavec, je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagal naj prouči in pripravi spremembo zakonodaje 64. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter tako odpravi po njegovi oceni neutemeljeno razlikovanje zaposlitvenih centrov in invalidskih podjetij na eni strani ter socialnih podjetij, ki zaposlujejo invalide, na drugi strani. Zakon zdaj namreč omejuje možnost uveljavljanja nadomestne izpolnitve kvote, z realizacijo katere lahko delodajalec zniža obveznost plačila prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, zgolj in samo na pogodbe o poslovnem sodelovanju, sklenjene z invalidskimi podjetji ali zaposlitvenimi centri, ne pa tudi s socialnimi podjetji, ki zaposlujejo invalide. Čeprav gre za različne pravnoorganizacijske oblike, pa gre v vseh treh primerih za subjekte socialne ekonomije oziroma neprofitne zasebne organizacije, ki so ustanovljene s socialnim ciljem delovati v dobrobit članov ali širše skupnosti ter pri delitvi dobička dajejo prednost ljudem in delu pred kapitalom, zato bi morali to določilo spremeniti.

V nadaljevanju je državni svetnik Tomaž Horvat predlagal, da se Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju spremeni tako, da se posamezniku, ki je oziroma bo pridobil pravico do invalidske pokojnine, zagotovi vsaj 500 evrov pokojnine, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Državni svetnik Marjan Maučec pa je Ministrstvu za pravosodje, Sodnemu svetu Republike Slovenije in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije na podlagi nekaterih zapisov glede delovanja sodnikov postavil več vprašanj. Ta se nanašajo na to, ali sodniki dosledno spoštujejo in upoštevajo Kodeks sodniške etike, ki govori o načinu njihovih ravnanj v službi in izven nje ter njihovem nepristranskem delovanju in o distanci do političnih strank in političnega udejstvovanja.  

Izpostaviti velja še pobudo Francija Rokavca za spremembo Pravilnika o normativih in tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, ki zdaj določa, da v stavbah, ki niso namensko zgrajene za vrtec, lahko delujeta največ dva oddelka otrok. Predlaga, da se število oddelkov poveča vsaj na tri, saj imajo občine vse več potreb po dodatnih prostorih za izvajanje programov vrtca. Na pobudo Branka Tomažiča pa bo Državni svet na Vlado Republike Slovenije posredoval tudi vprašanja, zakaj slednja ni takoj po izbruhu afere z govejim mesom sprejela ukrepov, ki bi preprečili nadaljnji uvoz mesa s Poljske ter tako zaščitila slovenskega potrošnika, in zakaj ni razkrila podatkov o vseh uvoznikih mesa s Poljske.

Državni svet  se je na seji seznanil tudi z delom Statističnega sveta RS v letu 2018 in z delom Globalne parlamentarne mreže Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v letu 2018. Obravnaval pa je tudi Predlog Poročila o delu Državnega sveta v 1. letu VI. mandata.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane