18. redna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svetniki predlagali sprejem interventnega zakona o razmerjih med kreditojemalci in dajalci kreditov v švicarskih frankih

Ljubljana, 15. maj 2019 – Glavni poudarek 18. redne seje Državnega sveta Republike Slovenije (DS) je bil dan sprejemu Predloga zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov, nominiranih v švicarskih frankih. Poleg tega je DS obravnaval še predlagane dopolnitve Stanovanjskega zakona in se seznanil s poročilom Varuha človekovih pravic.

Predlog zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih, ki ga bo DS na pobudo državnega svetnika Alojza Kovšce predložil v obravnavo Državnemu zboru, je interventni zakon, ki določa rekonverzijo vseh potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih oziroma tistih, ki vsebujejo valutno klavzulo v švicarskih frankih in so bili sklenjeni v obdobju med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010. Predlog zakona sledi primerljivim zakonskim ureditvam v nekaterih državah članicah Evropske unije, ki so se soočale z omenjeno problematiko, katerih zakonodaja s tega področja je tudi uspešno prestala presojanje skladnosti s pravnim redom držav članic. Čeprav predlog zakona vsebuje zakonske rešitve, ki učinkujejo retroaktivno, predlagatelj meni, da je poseg sorazmeren, saj ustvarja ustrezno sorazmerje med načelom socialne države in lastninsko pravico bank. Predlog zakona prvenstveno določa dolžnost dajalcev kreditov, da kreditojemalcem posredujejo v zakonu navedeno dokumentacijo, ki je podlaga za rekonverzijo. V samem postopku rekonverzije je dajalec kredita dolžan opraviti preračun višine glavnice, določene v kreditni pogodbi, iz švicarskih frankov v evre, po tečaju, določenem v kreditni pogodbi in uporabljenim za izračun izplačila kredita na dan črpanja kredita. Poleg tega predlog zakona pri pripravi novega amortizacijskega načrta posebno pozornost namenja predvsem upoštevanju preplačil pri rekonverziji pri odplačanih in odprodanih kreditih. Predlog zakona posebej določa možnost banke za izpodbijanje rekonverzije, pri čemer natančno določa kriterije, ki jih je pri tem treba presojati. Zakonsko določeni kriteriji sledijo nedavni sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije.

DS se je seznanil tudi s poročilom Varuha človekovih pravic RS (Varuh), iz katerega izhaja, da se stanje na področju človekovih pravic ne izboljšuje tako, kot bi si želeli. V razpravi je bilo ugotovljeno, da sta DS in Varuh tudi lani dobro sodelovala, zato Državni svet ponovno izreka vse pohvale izkazanim naporom Varuha za zaščito človekovih pravic na vseh področjih. DS prav tako podpira zahteve Varuha po finančni neodvisnosti Urada Varuha človekovih pravic RS, saj je to predpogoj za popolno svobodo njegovega delovanja.

Poleg tega so državne svetnice in državni svetniki podprli tudi predlagano zakonodajno iniciativo na stanovanjskem področju, katere pobudnici sta bili Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesna skupina lokalnih interesov. S Predlogom zakona o dopolnitvah Stanovanjskega zakona se želi etažnim lastnikom olajšati sprejem odločitev o gradbenih delih in izboljšavah, kadar gre za gradbene posege za odpravo arhitektonskih ovir. Pri tem je namen predloga zakona zagotoviti takšno stanje večstanovanjski stavb, da bo zagotovljena njihova normalna uporaba za vse. Obstoječi zakon namreč za izboljšave, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, določa soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot tri četrtine solastniških deležev. Predlog zakona znižuje zahtevano večino za sprejem tovrstnih odločitev, če gre za gradbene posege za odpravo arhitektonskih ovir. Po predlagani rešitvi bi odslej odločitev za odpravo arhitektonskih ovir lahko sprejeli etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev. Višina zahtevane večine je določena z ozirom na dejstvo, da je vgradnja dvigal, kot eden izmed najbolj nujnih ukrepov za odpravo arhitektonskih ovir, nujna zlasti v starejših večstanovanjskih stavbah z največ štirimi nadstropji. Izkušnje namreč kažejo, da izgradnjo dvigal največkrat zavirajo stanovalci v pritličjih, zato je po mnenju DS višina soglasja etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, primerna. Predlog zakona bo z določitvijo manj zahtevne večine olajšal sprejem odločitev glede odstranitve arhitektonskih ovir in omogočil prilagoditev večstanovanjskih stavb funkcionalno oviranemu delu populacije. Odstranjevanje arhitektonskih ovir, zlasti vgradnja dvigal, ne izboljšuje kakovosti bivanja zgolj invalidom in starejšim, ampak tudi družinam z majhnimi otroki, poškodovanim in dolgotrajno bolnim. Dejstvo, da oviranost lahko prizadene vsakogar, zahteva, da zagotavljanje univerzalne dostopnosti grajenega okolja postane nujen cilj urejanja prostora.

Tudi na tokratni seji je DS obravnaval pobude državnih svetnikov, kjer je Cvetko Zupančič predlagal Vladi RS naj poda navodila upravnim enotam glede upoštevanja vina kot kmetijskega pridelka na kmetijah pri izračunu dohodka kmetijske dejavnosti. Dogaja se namreč, da pri ugotavljanju dohodka iz kmetijske dejavnosti za potrebe določitve statusa kmeta po Zakonu o kmetijskih zemljiščih prihaja po različnih upravnih enotah do različnih interpretacij zakona, kaj se pri vinogradniških in vinarskih kmetijah šteje kot kmetijski pridelek na kmetiji – ali je to vino, ki praviloma predstavlja dohodkovno kategorijo višje vrednosti, ali grozdje, ki praviloma predstavlja dohodkovno kategorijo nižje vrednosti. S tem, ko bi določili, da se pri izračunu dohodka iz naslova kmetijske dejavnosti kot kmetijski pridelek na kmetiji upošteva vino, bi poenotili upravne prakse in preprečili neenako obravnavanje kmetov, ki so sicer v enakem položaju. Državni svetnik je podal tudi svetniško pobudo, da se sistemsko pristopi k ureditvi lastništva opuščenih mlinščic, to je delov potokov ali rek, ki so speljani k mlinu. Državni svetnik Bojan Kekec pa je na podlagi pred kratkim obravnavane Resolucije o strategiji nacionalne varnosti, v kateri so izpostavljene migracije kot ena večjih varnostnih groženj, naslovil vprašanji, ali pristojna ministrstva pripravljajo kakšne spremembe Kazenskega zakonika in Zakona o tujcih glede izgona tujcev iz države v primeru povzročitve hujših kaznivih dejanj in koliko postopkov izgona iz države je bilo izrečeno in izvršeno v zadnjih 5 letih. Zanima ga tudi, ali se pripravljajo kakšne spremembe Zakona o mednarodni zaščiti glede odvzema statusa begunca v primeru povzročitve hujših kaznivih dejanj in koliko postopkov za odvzem statusa begunca je bilo izvedeno v zadnjih 4 letih.

Državni svetniki so obravnavali tudi zaključke nedavnega posveta z naslovom So priložnosti svetovnega dneva čebel res izkoriščene. Strinjali so se, da mora Slovenija v širši mednarodni prostor usmeriti aktivnosti, ki jo bodo prikazale kot pobudnico svetovnega dneva čebel. Prav tako se morajo v nadaljnjih aktivnostih povezovati vsi, ki jim je mar za nadaljnji razvoj slovenskega čebelarstva, pri čemer morajo aktivnosti temeljiti na čebelarski dediščini, tradiciji, znanju in dobri organiziranosti. DS meni, da je treba vzpostaviti zakonske, pravne in organizacijske pogoje za lažje delovanje slovenskega čebelarstva. Poleg tega je treba spodbujati zanimanje za slovensko znanje na področju čebelarstva, izpostaviti promocijo čebeljih pridelkov turistom, slovenska čebelarska akademija pa mora postati temelj prenosa čebelarskega znanja v druge države. Več sredstev, znanja in časa  je treba nameniti tudi ozaveščanju slovenskega potrošnika o razlikah med pravim slovenskim medom in nadomestki medu, ki so prisotni na trgu. V okviru tega je zato DS pozval ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da naj v sodelovanju s pristojnimi zbornicami prouči možnost certificiranja medu z oznako »izbrana kakovost – IK«.

Na tokratni redni seji je bila izpostavljena Izjava o dvodomnosti, ki jo je DS podpisal skupaj s 13 evropskimi zgornjimi domovi parlamentov. Osrednje sporočilo omenjene izjave je promocija dvodomnosti kot garancije za večjo demokratičnost in odprtost družbe na sploh. O tej temi bodo spregovorili predsedniki evropskih senatov na srečanju 14. in 15. junija 2019 v Parizu, kjer bo prav na pobudo Slovenije potekal dialog o prihodnosti Evrope in sveta z afriškimi in arabskimi drugimi domovi.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane