19. redna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

Pestro dogajanje v Državnem svetu – na mizi vnovič odprta vprašanja integracije tujcev

Ljubljana, 12. junij 2019 – Na današnji seji Državnega sveta RS smo obravnavali poročilo Zagovornika načela enakosti in se seznanili s pilotnim projektom izvajanja dolgotrajne oskrbe »MOST«. Podali smo negativno mnenje k Predlogu zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) - druga obravnava, saj v njem niso bili upoštevani ključni pomisleki in rešitve, ki jih je predlagalo pristojno delovno telo Državnega sveta že v fazi javne obravnave,  in podprli prizadevanja, da se gasilcem oz. drugim reševalcem z vozniškim dovoljenjem za motorna vozila kategorije B omogoči vožnjo manjših gasilskih vozil. Podali smo tudi zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. Na dnevnem redu smo imeli ponovno tudi odprta vprašanja integracije tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Žal se po letu dni na tem področju ni zgodil noben konkreten premik, ki bi olajšal ali izboljšal situacijo, s katero se srečujejo v lokalnih okoljih. Župani izpostavljajo predvsem težave v izobraževalnem sistemu. Državni svet je tako pripravil več predlogov rešitev.

V prvem delu seje je državni svetnik Franjo Golob predstavil pobudo, s katero bi pripravnikom in drugim strokovnim delavcem v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, omogočili opravljanje strokovnega izpita za področje vzgoje in izobraževanja v določenem roku po zasedbi delovnega mesta. Zdaj je namreč strokovni izpit pogoj za vstop na trg dela, a velik delež dijakov po koncu srednješolskega izobraževanja sploh nima možnosti opravljati strokovnega izpita. Ta problem se je še povečal po letu 2014, ko je zakonodaja onemogočila možnost volonterskega pripravništva v javnem sektorju. Zato Državni svet predlaga Vladi, da prouči pobudo in omogoči vsem enake možnosti za opravljanje strokovnega izpita.

S pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance se želi izenačiti položaj samostojnih podjetnikov z ostalimi oblikami poslovnih subjektov v Sloveniji, s tem, ko Državni svet ministrstvu za finance predlaga, da poišče rešitev za dopolnitev oz. spremembo Zakona o dohodnini. Ta zdaj določa, da se regres za letni dopust do višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače ne všteva v davčno osnovo, od katere se odmerja dohodnina, takšna rešitev pa izvzema samostojne podjetnike.

Državni svet je podprl tudi pobudo Tomaža Horvata, ki predlaga dopolnitev 93. člena Zakona o trošarinah tako, da se uvede delno vračilo trošarin za energente, ki se porabijo za industrijsko-komercialni namen, tudi za področja, ki se ukvarjajo s katerokoli stopnjo predelave lesa. Lesno-predelovalna panoga, ki naj bi predstavljala panogo, ki naj bi jo Republika Slovenija še posebej spodbujala, pa je namreč v slabšem položaju kot druge dejavnosti, na katere se navezuje ta člen.

Državni svet je podprl tudi pobudo državnega svetnika Francija Rokavca glede postopka sprejemanja državnega prostorskega načrta za prestavitev dela glavne ceste G2-108/1182 Zgornji Hotič–Spodnji Hotič in pobudo državnega svetnika Marjana Maučeca glede rešitve problematike poklicnih pokojninskih zavarovanj.

V nadaljevanju se je državni svet seznanil tudi z Rednim letnim poročilom Zagovornika načela enakosti za leto 2018 in pohvalil zloženko, ki jo je Zagovornik  tudi na podlagi priporočil Državnega sveta in Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, pripravil v okviru široke informacijske in ozaveščevalne akcije. V zloženki so predstavljene najbolj tipične in stereotipne oblike diskriminacije ter področja, na katerih lahko do nje prihaja, vsebuje pa tudi vse ključne informacije in kontaktne podatke Zagovornika. Državni svet je še poudaril, da je ključna naloga tako Zagovornika kot ostalih organov za zaščito pravic posameznikov zmanjšanje krivic, ozaveščanje glede diskriminacije in uspešno izvajanje preventivnih nalog, da do krivic sploh ne bi prihajalo.

Državni svet se je seznanil tudi z izzivi dolgotrajne oskrbe, ki jih je predstavilo Ministrstvo za zdravje, ter pilotnim projektom uvajanja dolgotrajne oskrbe z naslovom Integrirana oskrba v občini Krško »MOST«. Naša družba se sooča s številnimi izzivi, ki so posledica dolgožive družbe, zato je bila na nacionalni ravni kot podlaga za iskanje in oblikovanje rešitev sprejeta Strategija dolgožive družbe, katere pomemben del predstavlja tudi področje dolgotrajne oskrbe. Ključni izziv sodobne družbe je tudi staranje prebivalstva, saj naj bi bilo leta 2060 kar 35 % starejših od 65 let, leta 2070 pa naj bi bila Slovenija peta država na svetu z najstarejšo populacijo, ki je najpogosteje tudi tista, ki v največji meri potrebuje storitve dolgotrajne oskrbe. Državni svet zato podpira pilotni način preizkušanja načrtovanih zakonodajnih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe, da bi tako zagotovili njihovo čim bolj učinkovito implementacijo in poziva Ministrstvo za zdravje, da čim prej predloži v javno obravnavo predlog zakonodajne ureditve dolgotrajne oskrbe.  Poleg tega Državni svet poziva h konstruktivnemu iskanju finančnih podlag za izvedbo zakonskih rešitev in predlaga, da se že zdaj v izobraževalnem sistemu prilagodi kurikule kot podlage za zagotovitev ustreznega števila posebej usposobljenih kadrov za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe.

Na dnevnem redu Državnega sveta so bila tudi odprta vprašanja integracije tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Že pred enim letom so na pobudo državnega svetnika Bojana Kontiča komisije in interesne skupine oblikovale sklepe in jih posredovale Vladi RS. Žal se po letu dni na tem področju ni zgodil noben konkreten premik, ki bi olajšal ali izboljšal situacijo, s katero se srečujejo lokalne skupnosti in drugi. Vedno več županov opozarja na vsakodnevne težave, s katerimi se srečujejo sami in zaposleni v institucijah in s katerimi se srečujejo tujci v lokalnih okoljih. Župani izpostavljajo predvsem težave v izobraževalnem sistemu, saj vanj vstopajo otroci, ki ne znajo slovenskega jezika in se morajo šole in vrtci znajti sami, kar predstavlja obremenitev za učitelje, slabše znanje teh otrok in tudi obremenitev za ostale učence. Državni svet je pripravil več predlogov rešitev, ki jih bomo posredovali Vladi in za katere upamo, da bodo prispevale k izboljšanju razmer na tem področju.

Obravnavali smo še Predlog zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) - druga obravnava, ki pa ga Državni svet ne podpira. Zakon po mnenju Državnega sveta ne predstavlja celovite implementacije odločbe Ustavnega sodišča U-I-295/13. Državni svet opozarja na zadosten čas za pripravo tožbenega zahtevka, na neravnotežje v primerjavi položajev Banke Slovenije in tožnikov ter na obveznost hitrega, ekonomičnega in uniformnega odločanja o sporih med tožniki in Banko Slovenije. Državni svet opozarja, da bi moral predlagatelj v nadaljevanju zakonodajnega postopka resno preučiti vse pripombe in jih ustrezno nasloviti.

Državni svet je podprl Dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah  Zakona o voznikih (ZVoz-1B) – druga obravnava. Temeljni cilj dopolnjenega predloga zakona je, da se poveča operativna usposobljenost gasilskih enot s tem, da se gasilcem oz. drugim reševalcem z vozniškim dovoljenjem za motorna vozila kategorije B omogoči, da lahko pri opravljanju operativnih in drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči vozijo tudi manjša gasilska (reševalna ali intervencijska) vozila, če opravijo dodatno usposabljanje za vožnjo tovrstnih vozil.

Prav tako Državni svet podpira Dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-1B) - druga obravnava, ki odpravlja neskladnosti z EU zakonodajo. Pri zadnji točki dnevnega reda je Državni svet sprejel zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi. Zahteva se namreč ugotovitev politične odgovornosti  nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona zoper nekdanjega župana Mestne občine Maribor in člana Državnega sveta RS Franca Kanglerja in druge, zaradi suma, da so bile v postopkih zoper Franca Kanglerja in drugih huje kršene in nedopustno zlorabljene določbe Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustave RS, Zakona o kazenskem postopku, Kazenskega zakonika ter Zakona o državnem svetu, in ugotovitev domnevnega nezakonitega upravljanja in vodenja določenih evidenc Policije.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane