20. redna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

20. redna seja Državnega sveta RS, zadnja redna seja pred parlamentarnimi počitnicami

Državni svetniki o minimalni plači, o problematiki t. i. lahke frakcije odpadkov ter za odločnejše kreiranje razvojnih evropskih programov in črpanje sredstev EU

Na zadnji redni seji pred parlamentarnimi počitnicami so se državni svetniki med drugim seznanili z Letnim poročilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in z dnevnega reda umaknili predlog novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Poleg tega so se državni svetniki seznanili s problematiko lahke frakcije odpadkov in pozvali Vlado RS, naj čim prej pristopi k aktivnemu reševanju problematike kopičenja lahke frakcije odpadkov na centrih za ravnanje z odpadki. Državni svet se je zavzel še za odločnejše kreiranje prihodnje politike EU glede razvojnih potreb države, državni svetniki pa so imeli tokrat na mizi tudi predloga Zakona o dopolnitvi Zakona o minimalni plači, ki pa so ga po daljši razpravi zavrnili.

Državni svet je podprl štiri pobude svetnikov, med katerimi sta dr. Matjaž Gams in Igor Antauer Vlado RS prosila za odgovore, koliko različnih varuhov in zagovornikov imamo v Sloveniji in na katerih področjih, koliko sredstev se namenja za njihovo delovanje in koliko zaposlenih imajo. Marjan Maučec je predlagal Vladi RS, da geotermalno energijo kot obnovljivi nefosilni vir energije vključi in strateško umesti v nacionalni energetski in podnebni načrt Slovenije za obdobje 2021–2030. Predlaga, da se enotno uredi zakonodajni okvir in da naj država v okviru varstva voda in vodonosnikov zagotovi spodbude za ekonomsko izkoriščanje geotermalne energije za namen ogrevanja in pridobivanja električne energije, kjer obstaja ta potencial. Zdaj slovenska zakonodaja tega področja ne ureja celovito in enovito, ampak je razdrobljeno na področje energetike in vode. Franc Golob pa je na Vlado RS naslovil vprašanje, kdaj bo realizirana rušitev obstoječega kirurškega bloka Splošne Bolnišnice Slovenj Gradec in na tem mestu zgrajen nov objekt B z urgenco ter vmesni povezovalni objekt F oz. kdaj bo 2. faza investicije v Splošni Bolnišnici Slovenj Gradec umeščena v načrt razvojnih programov. Objekt je potresno in konstrukcijsko neustrezen in zaradi dotrajanosti instalacij, neustreznih higiensko bivanjskih pogojev lahko predstavlja tudi možnost pojavljanja nevarnih dogodkov.  Državni svetnik Branko Tomažič je na Ministrstvo za kmetijstvo naslovil pobudo za pripravo pravilnika, na podlagi katerega bi bili uporabniki poljskih poti z označevalnimi tablami opozorjeni, da morajo gibanje po teh poteh prilagoditi osnovnemu namenu poljskih poti. Nedorečeno je namreč področje, kako lahko lastnik zemljišča izrazi svoje nestrinjanje z uporabo poljske poti za rekreativne namene in kako pohodnike, tekače, sprehajalce, opozoriti na obzirno in pazljivo uporabo poljskih poti, ki so namenjene opravljanju kmetijskih dejavnosti.

Državni svetniki so z dnevnega reda na predlog razširjenega Kolegija Državnega sveta RS umaknili dopolnjen predlog Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Na mizi so državni svetniki imeli tokrat tudi vrsto poročil o delovanju v minulem letu. Tako so ocenili poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije kot dobro podlago za odločanje ter socialni dialog na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj so podatki, zapisani v njem, objektivni in lahko predstavljajo dobro protiutež določenim nepotrjenim informacijam o posameznih elementih delovanja sistema invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ki krožijo v javnosti. Poleg tega je Državni svet pohvalil dobro poslovanje Zavoda in njegovo vodstvo in ob tem poudaril, da se velikokrat odgovornost za nadaljnje ukrepe na področju pokojninskega in invalidskega varstva prelaga na Svet Zavoda za pokojninsko invalidsko zavarovanje Slovenije, namesto da bi se rešitve iskalo tam, kjer bi se jih moralo – v okviru izvršne veje oblasti, med drugim pristojnega Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ne Zavod ne Svet Zavoda po mnenju Državnega sveta nista tista, ki bi morala določati višino pokojnin ali spreminjati pogoje za delovanje sistema, saj sta zadolžena zgolj za izvrševanje oziroma nadzor nad izvrševanjem zakonodaje s tega področja. Tudi Državni svet je opozoril  na nujnost ukrepanja na področju vzdržnosti in razvoja sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja glede na slabšanje demografske slike Slovenije. Predvsem bi bilo treba poskrbeti, da bi se mladi, četudi začasno odidejo v tujino, slejkoprej vrnili.

Državni svet se je seznanil s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020 in Poročilom o izvajanju Akcijskega načrta za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Pozdravlja odločitev Vlade, da  sprejme akcijski  načrt za pospešitev črpanja sredstev EU in pričakuje, da bo Slovenija počrpala vsa razpoložljiva sredstva, kljub temu, da je Slovenija zdaj po uspešnosti črpanja sredstev v povprečju držav članic. Državni svet pa opozarja, da je nujno, da slovenska pogajalska skupina pri kreiranju prihodnje politike EU odločneje  zagovarja razvojne potrebe države in temu ustrezno izpogaja programske vsebine in opredeli razvojne cilje, ki so v našem nacionalnem interesu. Pri opredeljevanju vsebin je treba upoštevati tudi velikost občin (mestne občine, občine s sedeži upravnih enot in ostale občine) in jih na nivoju EU ustrezno zastopati. Kritični so bili do sistema financiranja občin, s katerim bi morala država zmanjšati razvojni razkorak med posameznimi kohezijskimi regijami, a se to ne dogaja. Poleg tega državni svet meni, da je treba pospešiti postopke in občinam omogočiti čim prejšnjo (s čim manj pogojnimi klavzulami) izvedbo razpisov. Opozorili so tudi na postavljanje neuresničljivih ciljev države, saj se je država zavezala, da bo do leta 2022 zagotovila odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v aglomeracijah z manj kot 2000 PE, a je ta cilj glede na finančno podhranjenost občin, pomanjkanje sredstev države in nedosegljivost sredstev EU neuresničljiv.

V nadaljevanju se je Državni svet na pobudo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter  Interesne skupine lokalnih interesov seznanil s pozivom Skupnosti občin Slovenije k podpori (kratkoročnim in dolgoročnim) rešitvam problematike lahke frakcije odpadkov, ki jo naslavljajo slovenske županje in župani. Poudarili so nujnost  prioritetnega in operativnega reševanja problematike, ki se vedno bolj širi v slovenskem prostoru. Nujne so takojšnje kratkoročne rešitve v smislu poenotenja cene prevzema lahke frakcije odpadkov za sežig/sosežig za vse centre za ravnanje z odpadki v Sloveniji, ki bodo omogočile obvladovanje težav z lahko frakcijo odpadkov v prehodnem obdobju do izgradnje novih oz. nadgradnje obstoječih objektov za energetsko izrabo odpadkov. Državo so pozvali, naj se v sodelovanju s stroko resno loti problema trenutnega kopičenja lahke frakcije odpadkov in namesto, da plačujemo visoke stroške energetske izrabe odpadkov v tujini, poišče potencialne lokacije in sredstva preusmeri v izgradnjo novih ali nadgradnjo obstoječih objektov za termično obdelavo odpadkov v domačem prostoru. V Sloveniji na letni ravni nastane prek 388.000 ton odpadkov, ki so primerni za energetsko izrabo, kar primerjalno gledano zadošča za sežig v dvanajstih Toplarnah Celje. Leta 2018 je Slovenija izvozila okoli 186.000 ton odpadkov v tujino. Danes nam namreč izvoz energenta v obliki odpadkov povzroča le stroške za plačilo sežiga in transport ter istočasno izpad 11,1 mio evrov DDV, medtem ko bi nam lahko odpadki s svojo energetsko izrabo v Sloveniji prinašali pozitivne ekonomske, energetske in tudi okoljske učinke. Poleg tega je treba upoštevati, da odpadke izvažamo v tujino za približno 90 evrov/tono odpadkov višji ceni, kot je njihova dejanska tržna cena. To predstavlja 35 milijonov evrov škode na letni ravni, kar je vrednost energetskega objekta z močjo kotla 35 MW.

Državni svet je zavrnil pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance za sprejem predloga zakona o dopolnitvi Zakona o minimalni plači, po katerem bi dodatek za delovno dobo ostal v definiciji minimalne plače. Njegova izločitev iz definicije bi po mnenju komisije v podjetjih, predvsem delovno intenzivnih podjetjih, povzročila krčenje obsega poslovanja oziroma bi bil ogrožen njihov obstoj, s tem pa bi bila ukinjena tudi številna delovna mesta. Po daljši razpravi so državni svetniki s 7 glasovi za in 16 proti predlog dopolnitve zavrnili.

Državni svet je tudi pozval Ustavno sodišče, da prouči kršitve treh členov Zakona o osnovni šoli in sprejel dopolnitvi etičnega kodeksa državnih svetnikov, ki podrobneje določata nasprotje interesov in usposabljanje ter zaupno svetovanje. Pod zadnjo točko pa so se seznanili z zaključki posveta Prikaz sistema študentskega dela in njegovega vpliva na mlade in razvoj njihovih kompetenc, podjetja in proračun, ki jebil 10. junija v soorganizaciji Državnega sveta in e-Študentskega servisa.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane