21. redna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

21. seja Državnega sveta RS: "Z novimi predlogi za izboljšanje zdravstva, sociale in investicij"

Ljubljana, 18. september 2019 – Septembrska seja Državnega sveta RS, ki je zaradi prenove osrednje dvorane potekala na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, je postregla z vrsto zanimivih predlogov in pobud državnih svetnic in svetnikov. Med drugim je Državni svet na podlagi svetniških pobud pozval Vlado RS naj se vključi v projekt priprave modela pokrajin; naj pospeši uvedbo davka na nepremičnine ter da naj predlagane stopnje davka na nepremičnine sledijo obremenitvam, ki bodo primerljive tistim, ki jih lastniki nepremičnin plačujejo sedaj; naj nameni več sredstev za investicije v cestno infrastrukturo, gradnjo šol in vrtcev ter za programe odpravljanja posledic naravnih nesreč. Državni svet je kot zadnjo točko obravnaval in potrdil predlog finančnega in kadrovskega načrta Državnega sveta za prihodnji dve leti.

Med pobudami in predlogi je državni svetnik dr. Matjaž Gams Družbo za avtoceste v RS pozval, naj pri sklepanju pogodb, s katerimi podeljuje zakupne pravice do uporabe zemljišč ob avtocestah za izvajanje servisnih dejavnosti s področja gostinstva in postavitev bencinskih črpalk s servisi, zaveže družbo, s katero sklene pogodbo, k nudenju brezplačnega dostopa do toaletnih prostorov. Počivališča in bencinski servisi so namreč prvi stik tujcev z našo deželo, zato bi morala biti na vseh počivališčih in bencinskih servisih ob avtocestah zagotovljena brezplačna uporaba sanitarij. Poleg tega je državni svetnik dr. Gams skupaj z državnim svetnikom mag. Petrom Požunom predlagal ZZZS in Ministrstvu za zdravje, da glede na aktualne dolge čakalne vrste in preobremenjenost sistema proučita možnost za popolno sprostitev omejitve za pisanje receptov za osebno rabo. To pomeni, da bi bili do receptov za osebno rabo upravičeni vsi zdravniki, ki imajo opravljen strokovni izpit, imajo osebno številko zdravnika in so člani Zdravniške zbornice Slovenije, zlasti to velja za mlade zdravnike, torej specializante in sekundarije pred podelitvijo licence. Zbornica je ocenila, da je z novimi omejitvami pravico do predpisovanja receptov za osebno rabo izgubilo približno 3100 zdravnikov, zaradi česar naj bi omenjeni ukrep že tako ali tako preobremenjene zdravnike splošne ali družinske medicine še bolj obremenil. Mag. Peter Požun je na Vlado RS naslovil tudi vprašanja na temo napredka pri izvajanju 20.a člena ZZdrS – tako glede morebitnega povečanja števila specializantov družinske medicine, ki opredeljujejo paciente, od začetka 2019, kot glede konkretnih ukrepov, ki sta jih Ministrstvo za zdravje in Vlada na tem področju izvedla v zadnjih dveh mesecih. Učinkovito izvajanje 20.a člena po mnenju DS lahko predstavlja enega od konkretnih načinov razbremenitve družinskih zdravnikov in reševanja težav, s katerimi se sooča primarna zdravstvena raven. Državni svetnik Tomaž Horvat pa je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dal pobudo, da se odstotek za odmero starostne pokojnine zakonsko uredi tako, da bo njegova višina zagotavljala vzpostavitev razmerja med povprečno neto starostno pokojnino in neto plačo, ki bo primerljivo tistemu iz leta 1992 (takrat je znašala 77,8 odstotkov) ali v morebitnem prehodnem obdobju vsaj tistemu iz leta 2008, ko je znašala 67,1 odstotkov. Razmerje med povprečno neto starostno pokojnino in povprečno neto plačo v Republiki Sloveniji po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zadnjih 11 let pospešeno pada. Leta 2008 je padlo že na raven 67,1 odstotkov, v letu 2015 že na 60,2 odstotkov, julija 2019 pa je znašalo le še 59 odstotkov. Tako velike razlike pri bodočih upokojencih ne zbujajo samo nezadovoljstva in nezaupanja v sistem pokojninskega zavarovanja, ampak jih predvsem postavljajo v neenak položaj s tistimi, ki imajo primerljivo izobrazbo, so dosegli primerljivo pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo, a so se upokojili v časih, ko so bila navedena razmerja še višja. Glede nejasnosti o predkupni pravici Republike Slovenije za gozdne komplekse na 30 ha je državni svetnik Cvetko Zupančič podal pobudo, da Vlada RS poda svoje stališče glede navedene problematike ter upravnim enotam da navodila, kako ravnati, kadar se prodaja solastniški del gozdnega kompleksa.

V nadaljevanju seje je Državni svet na predlog Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance opozoril Vlado RS ter pristojna resorna ministrstva na nezadostna sredstva, ki jih država nameni za investicije v cestno infrastrukturo, gradnjo šol in vrtcev ter za programe odpravljanja posledic naravnih nesreč. Pozval ju je, naj se v proračunu Republike Slovenije zagotovi več sredstev za investicije ter omogoči učinkovitejše črpanje evropskih sredstev za tovrstne projekte.
Z zadnjo od pobud pa je Državni svet pozval Vlado, naj se v okviru svojih pristojnosti čim prej vključi v projekt ustanavljanja pokrajin, ki ga koordinira Državni svet na podlagi iniciative predsednika republike ter predsednikov združenj občin, in sodeluje s skupino strokovnjakov pod vodstvom prof. dr. Boštjana Brezovnika. Strokovna skupina bo pripravila dokončen predlog teritorialne členitve Slovenije, za določanje pristojnosti, sistema financiranja in volitev v pokrajine pa je potrebno sodelovanje Vlade RS.
V nadaljevanju seje so državni svetniki podprli predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in pozvali Vlado, da se uvedba davka na nepremičnine pospeši ter da naj predlagane stopnje davka na nepremičnine sledijo obremenitvam, ki bodo primerljive tistim, ki jih lastniki nepremičnin plačujejo sedaj kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. O stopnjah davka ter o morebitnih posameznih oprostitvah pa naj se kot doslej predhodno opravi široka razprava.
Državni svetniki so se seznanili tudi s Poročilom o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2018 in podprli Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega, tretjega in četrtega odstavka 5. člena, 25. in 25.a člena Zakona o nepremičninskem posredovanju, katere pobudnik je bil državni svetnik Mitja Gorenšček. Na pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je Državni svet podprl tudi predlagano dopolnitev zahteve za oceno ustavnosti določenih členov Zakona o javnih financah.
Kot zadnjo točko dnevnega reda pa je Državni svet obravnaval in potrdil predlog finančnega in kadrovskega načrta Državnega sveta RS za leti 2020 in 2021, ki je načrtovan izredno optimalno in po načelu dobrega gospodarja. Državni svet za svoje delovanje potrebuje za leto 2020 2.443.093 EUR in za leto 2021 2.647.152 EUR. Predlog odhodkov, ki ga je ministrstvo za finance predlagalo Vladi RS v primerjavi s predlogom Državnega sveta, sicer predvideva za 4,29 odstotka nižja sredstva za leto 2020 in pa kar za 8,08 odstotka nižja za leto 2021, a Državni svet opozarja, da s sredstvi, predvidenimi s strani ministrstva za finance, ne more ustrezno izvrševati po programski klasifikaciji zastavljenega splošnega cilja Državnega sveta, to je zagotoviti z ustavo, zakoni in drugimi podzakonskimi akti določenih pristojnosti.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane