22. redna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet znova kritičen do paketa proračunske zakonodaje

Kanal ob Soči, 16. oktober 2019 – Državni svetniki so na 22. redni seji med drugim obravnavali tudi predloga proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, ki sta po njihovem mnenju premalo razvojno in investicijsko naravnana. Enostransko določena višina povprečnine pa je bila razlog, da Državni svet tudi tokrat ni podprl Predloga zakona o izvrševanju proračunov za omenjeni leti.

Državni svet pri pregledu proračunov za leti 2020 in 2021 pogreša strateški razmislek o nadaljnjih aktivnostih in ukrepih države, ki bi upoštevali realne potrebe v družbi. Predloga proračunov sta premalo razvojno naravnana, saj so investicije v infrastrukturo na področju kulture, šolstva (šole in vrtci), sociale (domovi za starejše) ali državnih cest podhranjene. V občinah, še posebej v tistih z izrazitim trendom naraščanja prebivalstva, se po mnenju Državnega sveta pojavljajo nove potrebe po gradnji objektov za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, pri tem pa se občine soočajo s težavami financiranja, saj lastnih sredstev za te namene nimajo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa gradnje tovrstnih objektov že več let ne sofinancira. Prav tako se nameni premalo sredstev za gradnjo domov za starejše, kar je z vidika starajoče se družbe nerazumljivo. Kot problematično državni svetniki ocenjujejo tudi financiranje cestne infrastrukture v občinah, kjer so bili projekti že načrtovani za 2019, a ostajajo nerealizirani zaradi pomanjkanja oz. znižanja proračunskih sredstev. Opozarjajo tudi na neučinkovito črpanje evropskih kohezijskih sredstev aktualne finančne perspektive in podhranjenost kulturnega sektorja, ki kljub gospodarski rasti še zmeraj ne dosega višine sredstev pred finančno krizo.

Na neodobravanje državnih svetnikov pa je naletel zlasti Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, saj Vlada RS z asociacijami lokalne skupnosti ni sklenila dogovora o višini povprečnine in jo je določila sama. Državni svet tako opozarja na neustreznost veljavne zakonske ureditve, ki Vladi omogoča enostransko določitev višine povprečnine, ki ne zagotavlja primernega financiranja lokalne samouprave. Če so naloge zakonsko določene in obstaja ocena sredstev za njihovo izvajanje, je treba sredstva zagotoviti in pogajanj sploh ne bi smelo biti. Državni svetniki opozarjajo še, da v zvezi s pripravo predloga sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin, še vedno ni zagotovila, da bo Zakon o zmanjšanju stroškov občin začel veljati 1. 1. 2020 in bodo občine s tem datumom dejansko razbremenjene plačevanja določenih storitev (npr. plačilo zdravstvenega zavarovanja brezposelnih, financiranje nalog družinskega pomočnika in mrliško pregledne službe). Tako v občinah ne vedo, ali lahko proračune prilagodijo pričakovanjem, da bodo določene naloge iz občin prenesene na državo.

Glede na to, da je tokratna seja potekala v Kanalu ob Soči, saj še vedno poteka obnova osrednje dvorane Državnega sveta, so se tudi vprašanja in pobude državnih svetnikov dotaknila tega območja. Tomaž Horvat je Ministrstvu za infrastrukturo podal pobudo, da se v Kanalu pristopi k izgradnji obvoznice, s čimer bi zmanjšali prometno obremenjenost in ohranili kulturno dediščino. Poleg tega naj se na več odsekih regionalnih cest uredijo neutrjena vozišča, bankine in asfaltne prevleke ter naj se financira dokončanje kolesarske povezave Kanal–Tolmin. Ureditev kolesarskih poti je predlagal tudi Srečko Ocvirk, in sicer da se ob akumulacijskih bazenih in na visokovodnih nasipih ob hidroelektrarnah na Spodnji Savi omogoči uporaba večnamenskih poti tudi za kolesarje, da se poti medsebojno povežejo ter uredijo in kategorizirajo kot kolesarske poti.

Državni svetnik Peter Požun je predlagal poenostavitev postopkov za preskrbo s cepivi, saj se sprašuje, ali je resnično nujno, da Ministrstvo za zdravje izdaja posebno dovoljenje za nakup in prevzem cepiv od veletrgovcev, saj že samo dovoljenje za izvajanje zdravstvene dejavnosti predstavlja dovolj dobro podlago za nakup in prevzem cepiv od veletrgovcev. Na Ministrstvo za zdravje pa je tudi naslovil vprašanje, kdaj bo v javno razpravo predložen osnutek Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi.

Državni svet je obravnaval tudi Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK) in ga podprl. Izpostavil je pomen vlaganja v kulturne dejavnosti, ki ima multiplikativne učinke in predstavlja dolgoročno naložbo v prihodnost države in razvoj celotne družbe. Trenutno stanje je namreč zaskrbljujoče in kaže na povsem neodgovoren odnos države do lastne kulturne dediščine. Država k temu področju do zdaj ni pristopala sistemsko in ni zagotovila stabilnega financiranja znotraj integralnega dela proračuna. Državni svetniki so zato predlagali tudi vložitev amandmaja k 3. členu predloga zakona, ki predvideva črtanje besedila v 3. členu: »v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi in prioritetami«.Ocenjujejo namreč, da so zakonski ukrepi smiselni le z uresničevanjem sprejetih zavez, ki so dolgoročno finančno načrtovane.

Na seji so sprejeli tudi dopolnitev Zahteve za ocenitev ustavnosti 48. člena Zakona o osnovni šoli in 11. člena Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Državni svet je namreč zahteval ocenitev ustavnosti omenjenih členov zakonov, saj želi preizkusiti, ali je pri določanju šolskih okolišev na podlagi veljavne zakonske ureditve, predvsem obveznega dvojezičnega šolstva v nekaterih šolskih okoliših, moč ugotoviti kršitev načela enakosti iz 14. in 57. člena Ustave za pripadnike večinskega naroda. Neenakost nastane, kadar se otroci iz enojezičnih šolskih okolišev preselijo v dvojezični šolski okoliš in so tako v neenakem položaju kot njihovi vrstniki, ki se preselijo v katerikoli drug enojezični šolski okoliš v Sloveniji. Čeprav dvojezično šolstvo prispeva k medkulturnemu dialogu na narodnostno mešanih območjih, pa državni svetniki opozarjajo, da pri njegovi zakonski ureditvi ne smemo spregledati pravic posameznikov, ki zaradi objektivnih okoliščin zaradi veljavne zakonske ureditve ne morejo v celoti izkoristiti pravice do pridobitve ustrezne izobrazbe.

Državni svet se je seznanil tudi z zaključki posveta Znakovni jezik za vse, ki sta ga 23. maja organizirala Državni svet in Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Eden izmed ključnih ciljev posveta je bila zagotovitev čimprejšnjega pričetka postopkov dopolnitve Ustave, na podlagi česar bo slovenski znakovni jezik ob 5. obletnici Dneva slovenskega znakovnega jezika, ki ga praznujemo 11. 11., lahko vpisan v slovensko Ustavo. Slovenija bo tako postala 5. evropska država, ki bo imela znakovni jezik zapisan v Ustavi. Med zaključki je bil tudi ta, da je država zavezana oblikovati in izvajati jezikovno politiko, s katero razvija in varuje znakovni jezik, da bi se osebe, ki uporabljajo ta jezik, lahko polno in učinkovito aktivno vključevale v družbo.

Na 22. redni seji so državni svetniki potrdili še Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Državnem svetu, Predlog zakona o spremembi Kazenskega zakonika ter Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti. Podali so tudi pobudo za sprejem Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Vse gradivo s seje je dostopno na tej povezavi.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane