25. redna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

Prva seja Državnega sveta v prenovljeni dvorani

Ljubljana, 22. januar 2020 – Državni svetniki so na današnji seji, ki je prvič potekala v prenovljeni dvorani Državnega sveta, največ pozornosti namenili predstavitvi prednostnih nalog predsedovanja Hrvaške Svetu Evropske unije in Predlogu resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030, ki so ga tudi podprli. V zvezi z Zakonom o postopku sodnega  in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank pa so svetniki predlagali zahtevo za oceno ustavnosti.

Kot so poudarili, naj bi bil glavni cilj  Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank odprava protiustavnosti določb Zakona o bančništvu, česar pa zakon ne odpravlja. Državni svet zato ocenjuje, da bi glede na številne člene, ki niso v skladu z Ustavo, ter njihov pomen za izvajanje zakona, zakon kot celota izgubil svojo funkcijo in ga ne bo možno izvrševati. Zato je Državni svet  predlagal, da Ustavno sodišče omenjeni zakon v celoti razveljavi.

Svetniki so obravnavali tudi Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki med drugim določa, da morajo študenti zdravstvene dejavnosti za priznanje poklicne kvalifikacije izkazati tudi znanje slovenskega jezika. Svetniki so opozorili na nerazumno razlikovanje med tistimi, ki v RS ne nameravajo opravljati dejavnosti, morajo pa opraviti strokovni izpit v RS zato, ker strokovnega izpita v njihovi državi ne poznajo – ta pa je pogoj za priznavanje poklicne kvalifikacije v drugi državi, in tiste, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo v tujini in si jo priznavajo z namenom opravljanja dejavnosti v RS.  Predlagana rešitev – dodatek 63.a člena – tako trenutek dokazovanja znanja jezika izenačuje za vse primere.  S tem se rešuje po mnenju državnih svetnikov neupravičen problem italijanskih študentov fizioterapije, ki so jim spremembe, nastale v času njihovega študija, onemogočile opravljanje poklica.

V nadaljevanju so se svetniki seznanili še z delom Delovne skupine za načrtovanje upravljanja z velikimi zvermi v 2019.

Med pobudami in vprašanji je državni svetnik dr. Matjaž Gams na Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport naslovil vprašanja in pobudi glede Predloga zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZRID). Na zakon, ki je v pripravi, je podal vrsto pripomb in izraženih skrbi, ki so povezane z omenjenim zakonom in nadaljnjim razvojem področja raziskovanja v Sloveniji. Opozoril je, da so bili v predlog zakona brez usklajevanja z vsemi ključnimi deležniki dodatno vneseni nekateri členi, kar v sfero znanosti in raziskovanja uvaja neke vrste uravnilovko. Vse to bo lahko imelo velik vpliv na kakovost raziskovalnega in znanstvenega dela, prav tako pa korenito odstopa od vseh tistih pozitivnih pobud in predlogov za razvoj navedenega področja, zbranih v desetletjih oblikovanja predloga novega ZZRID.  Skupno mnenje stroke s področja znanstvenega raziskovanja je, da bi bil nov zakon na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti zelo dobrodošel, če bi izboljšal razmere in da marsikateri člen v predlogu ZZRID, kot je bil predložen v javno razpravo aprila 2019, predstavlja pomembno izboljšavo trenutne ureditve. A z neusklajenimi ad hoc popravki nekaterih členov ali vnosom novih rešitev v predlog zakona se lahko doseže ravno nasprotno. Posledično je bistvenega pomena, da se stroko s tega področja na podlagi širše strokovne javne razprave ponovno seznani z naknadno uvedenimi spremembami v predlog ZZRID, še preden bo slednji obravnavan na Vladi Republike Slovenije oziroma še pred njegovo vložitvijo v medresorsko razpravo.

Glede na vsesplošno aktualno temo podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja je svetnika Tomaža Horvata zanimalo, ali sta omenjeni temi vključeni v redne vzgojno-izobraževalne programe oz. učne načrte predmetnikov na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja, saj v nasprotnem primeru predlaga njihovo vključitev. Ko mladi spoznajo vpliv podnebnih sprememb, so pripravljeni rešiti to vprašanje, spremeniti svoj odnos in vedenje ter se prilagoditi podnebnemu svetu. Mladi hrepenijo, da bi razumeli, kako se znanje lahko uporabi za spodbujanje trajnostnega razvoja, ter po znanstvenem izobraževanju, ki bi jim lahko dalo razumne odgovore, ki so ključni za razumevanje podnebnih sprememb. Poleg tega je na Vlado RS naslovil tudi vprašanja, povezana z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij.

Predsednik Alojz Kovšca pa je predlagal, da Ministrstvo za kulturo in Vlada RS uredita financiranje Parka vojaške zgodovine Pivka na način in v višini, primerljivi z drugimi slovenskimi muzeji. Ekipi Parka vojaške zgodovine je s sodelovanjem Občine Pivka namreč uspelo v 13 letih območje starih pivških vojašnic preobraziti v največji muzejski kompleks v Sloveniji, ki je postal tudi eden najbolj obiskanih slovenskih muzejev (2019 je Park obiskalo 58.650 obiskovalcev). Kljub temu, da je Park vojaške zgodovine vpisan v razvid muzejev pri Ministrstvu za kulturo, pa še vedno ni urejeno njegovo financiranje, saj se v največji meri preživlja sam s prodajo vstopnic, muzejsko trgovino in dodatnimi programi, manjkajoča sredstva pa zagotavlja Občina Pivka kot ustanoviteljica.

Državni svet je na Vlado RS naslovil tudi vprašanje glede celovite ureditve področja lastništva kategoriziranih občinskih (in državnih) cest, ki tečejo preko zasebnih zemljišč. Omenjeno neurejenost zemljišč so občine podedovale še iz preteklega družbenega sistema in čeprav se zavedajo potrebe po reševanju tega vprašanja, pa za to nimajo finančnih sredstev. Na ureditev navedene problematike opozarja tudi Varuh človekovih pravic.

Pri zadnjih točkah dnevnega reda današnje seje so v Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Državnem svetu imenovali dve novi članici, Nežo Dular in Metko Štembal. Lani je namreč prišlo do kadrovskih sprememb v službi Državnega sveta, ki so vplivale tudi na sestavo komisije. Komisijo sicer sestavljajo predsednik in še trije člani.

 

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane