27. izredna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svetniki zahtevajo ponovno odločanje o noveli zakona o lekarniški dejavnosti

Zahtevo za odložilni veto na novelo zakona o lekarniški dejavnosti je predlagala Interesna skupina delodajalcev s prvopodpisanim Igorjem Antauerjem. Predlagatelji pobude za odložilni veto so ob tem opozorili, da se z dopolnitvijo zakona vzpostavlja neenakopravnost deležnikov na trgu, s tem pa tudi krši ustavno določeno svobodno gospodarsko pobudo. Sprejeta ureditev v neenak položaj postavlja tudi lokalne skupnosti, zlasti manjše lokalne skupnosti. Po mnenju predlagateljev bi uveljavitev sprejete rešitve povzročila nižanje standardov oskrbe, ki jih med drugim določata tako Zakon o zdravilih kot tudi evropske direktive. Državni svetniki so s 14 glasovi za in 10 glasovi proti zahtevo za ponovno odločanje poslank in poslancev Državnega zbora o noveli potrdili.

Državni zbor je na 26. redni seji sprejel Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o lekarniški dejavnosti, ki ga je v zakonodajni postopek posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Dušanom Verbičem. Novela predvideva dopolnitev 26. člena, ki določa, da lahko pod določenimi pogoji javni lekarniški zavod ali samoupravna lokalna skupnost ustanovita organizacijo, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil.  Veljavni 26. člen prepoveduje t. i. vertikalne lastniške oz. kapitalske povezave v obe smeri. Tako izvajalci lekarniške dejavnosti ne smejo ustanavljati, voditi ali nadzirati npr. pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali prometa na debelo z zdravili, prav tako pa npr. pravne osebe, ki opravljajo dejavnost prometa z zdravili na debelo, ne smejo imeti v lasti deležev v kapitalu ali drugih naložb v pravnih osebah, ki opravljajo lekarniško dejavnost. Na podlagi sprejete dopolnitve 26. člena bi tako še vedno ostala prepoved ustanavljanja pravnih oseb, ki opravljajo lekarniško dejavnost npr. s strani pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali prometa na debelo z zdravili, prav tako pa "organizacije", katerih temeljna dejavnost je dobava zdravil, še vedno ne bi smele ustanavljati zasebnih lekarn. Takšno organizacijo bi lahko ustanovil le javni lekarniški zavod ali samoupravna lokalna skupnost, prav to pa vzpostavlja neenakopravnost deležnikov na trgu, s tem pa tudi krši ustavno določeno svobodno gospodarsko pobudo. Taka ureditev pa v neenak položaj postavlja tudi lokalne skupnosti, saj manjše lokalne skupnosti ne bodo v stanju zagotoviti virov za ustanovitev in delovanje svoje lastne organizacije za preskrbo z zdravili. Prav zaradi tega so predlagani rešitvi nasprotovali Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje zasebnih lekarn, Trgovinska zbornica Slovenije – Sekcija veletrgovcev z zdravili, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ter Združenje delodajalcev Slovenije. V okviru obravnave novele na 16. redni seji Odbora DZ za zdravstvo, 30. septembra 2021, so rešitvi nasprotovali tudi pristojna Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Vlada Republike Slovenije, Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Lekarniška zbornica Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije ... Enostranski možnosti vzpostavitve kapitalske lastniške povezave je z vidika varstva konkurence nasprotovala tudi Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence. V okviru druge obravnave novele je k dopolnjenem predlogu zakona podal svoje mnenje tudi Državni svet, ki dopolnjenega predloga zakona ni podprl, saj je v predlogu prepoznal poskus prevlade interesov kapitala nad interesom zaščite zdravja prebivalstva ter grožnjo delovanju celotne javne lekarniške mreže.

Predlagatelji odložilnega veta ugotavljajo, da bi uveljavitev sprejete rešitve povzročila nižanje standardov oskrbe, ki jih med drugim določata tako Zakon o zdravilih kot tudi evropske direktive. Sprejeta novela tako predstavlja tudi kršitev evropske zakonodaje.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane