28. redna seja Državnega sveta

Tiskalniku prijazna oblika

Na 28. redni seji Državnega sveta o novelah Zakona o vodah in Zakona o športu, pa tudi glede ustavne presoje t. i. zakona o bančnih izbrisancih

Ljubljana, 15. april 2020 – Seznanitev s poročilom o delu Državnega sveta v letu 2019, obravnava novele Zakona o vodah in novele Zakona o športu, izjava Državnega sveta o mnenju Vlade glede zahteve Državnega sveta za oceno ustavnosti t. i. zakona o bančnih izbrisancih – to so bili poleg predlogov državnih svetnikov glavni poudarki 28. redne seje Državnega sveta, ki je tekla videokonferenčno.

Tudi tokrat je bilo v obravnavo Državnemu svetu predloženih kar nekaj pobud in vprašanj državnih svetnikov. Državni svetnik Marjan Maučec poziva Vlado, da naj študentom zdravstvenih in socialnih programov, ki niso v rednem delovnem razmerju in redno opravljajo svoje študijske obveznosti kljub izredni obliki študija, omogoči plačilo letne šolnine v obliki štipendije. Poleg tega naj se četrti odstavek 58. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) dopolni tako, da bodo do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov, poleg rednih, upravičeni tudi izredni študenti.

Državni svetnik Danijel Kastelic je zastavil vprašanje v zvezi z upravljanjem Sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) in razrešitvami predstavnikov invalidskih organizacij s ključnih mest v Svetu FIHO ter Komisiji za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev invalidskim organizacijam. Vlado Republike Slovenije v novi sestavi poziva, naj se podrobno seznani s postopki in podlagami za nedavno sprejete odločitve v okviru Sveta FIHO, ki se nanašajo na razrešitev dveh članov, ki ju je imenoval Državni zbor na predlog Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije in ki predstavljata interese invalidov z najtežjo obliko oviranosti. Še zlasti zato, ker so bile navedene odločitve sprejete v času, ko je Vlada opravljala le še tekoče posle in torej njuna predstavnika na ključnih položajih v FIHO nista več delovala s polnimi pooblastili. O nujnih spremembah in prenovi pravnih podlag za delovanje FIHO že nekaj časa pozivajo tudi Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije in Upravno sodišče, o teh vprašanjih pa bi morali predhodno  izpeljati širšo družbeno razpravo, še meni Kastelic.

Interesna skupina negospodarskih dejavnosti pa Vlado sprašuje o tem, kakšna bo usoda projektov, ki se financirajo iz evropskih sredstev, pa se jih v času epidemije nalezljive bolezni SARSCoV-2 (COVID-19) ne da izvajati, kaj se bo zgodilo s prilivom sredstev, ki so vezana na določen rezultat, ki ga zaradi neizvajanja projektov trenutno ni mogoče doseči v dogovorjenem roku ter kaj se bo zgodilo z zaposlitvami tistih, katerih delo je vezano na posamezne projekte, ki se financirajo iz evropskih sredstev in se jih trenutno ne more izvajati. K temu sta bila na seji sprejeta tudi amandmaja.

Državni svet podpira Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah. Kot ugotavljajo državni svetniki, se s predlogom zakona spreminja in dopolnjuje določbe, povezane s Skladom za vode, z vidika namena porabe njegovih sredstev. Prvenstveno gre za financiranje vodne infrastrukture z namenom zmanjševanja poplavne ogroženosti. Predvideno je, da se bo za ta namen v Skladu za vode rezerviralo 5 mio evrov na letni ravni, v primeru neporabe pa bi se sredstva lahko preneslo v naslednje leto. Sredstva, katerih najvišji obseg po besedah predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor naj predvidoma ne bi presegel 10 mio evrov, se bodo dodeljevala na podlagi javnega razpisa ali javnega poziva. Državni svet je bil seznanjen, da se s predlaganimi rešitvami želi pomagati pri zagotovitvi novogradnje ali rekonstrukcije sistema za oskrbo s pitno vodo, nakupu zasebnih vodovodov s strani občin zaradi zagotovitve javne oskrbe s pitno vodo in občinskih projektov izgradnje ali rekonstrukcije javne kanalizacije v aglomeracijah do 2000 PE, za katere ni mogoče pridobiti sredstev EU.  Državni svet podpira predlog zakona, saj vzpostavlja mehanizem za dopolnilno financiranje občinskih projektov. Ob pomanjkanju proračunskih sredstev in nezadostnem financiranju občin Državni svet dodatno poziva Vlado, da se v okviru priprav na finančno perspektivo 2021–2027 optimalno potrudi, da bo v prihodnjem programskem obdobju možno financirati lokalno infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo in odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v aglomeracijah pod 2000 tudi s sredstvi EU. Državni svet opozarja tudi na slabe izkušnje, ki jih imajo občine z načinom razpisovanja sredstev za izvajanje javnih del. Po mnenju Državnega sveta bi bilo bolje, da bi namesto kriterija vrstnega reda prispelih vlog razmislili o upoštevanju drugih kriterijev (npr. gradnja kanalizacije nad izvirom pitne vode, obseg manjkajoče infrastrukture ...). Ob nujnosti zaščite voda Državni svet še opozarja na vprašanje dolgotrajnega urejanja vprašanja pravičnih denarnih nadomestil za kmete, ki kmetujejo na vodovarstvenih območjih in imajo zaradi omejenih pogojev izpad prihodka iz kmetijske dejavnosti.

Državni svet podpira Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o športu. Predlog zakona določa pravno podlago za javno objavo določenih podatkov iz razvidov poklicnih športnikov, zasebnih športnih delavcev, strokovnih izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu ter evidence registriranih in kategoriziranih športnikov ter tako implementira uredbo EU iz 2018. Predlagana novela zakona določa, kateri podatki iz razvidov in evidenc poklicnih športnikov, zasebnih športnih delavcev, strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu so javni oz. dostopni uporabnikom. Predlagana novela naj bi državljanom omogočila dostop do informacij, kateri strokovni delavci v športu izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela ter zagotovila večjo integriteto športa. Državni svet se je seznanil  tudi s predlogi Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez in državnega svetnika Dejana Crneka za dopolnitev predloga zakona ter jih dodatno podprl v amandmajski obliki.

Državni svet je vložil zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) ter predlagal začasno zadržanje izvajanja zakona in prednostno obravnavanje zadeve. Vlada je nato podala svoje mnenje, Ustavno sodišče pa je Državni svet pozvalo, da se odzove na podane trditve Vlade, ki v svojem mnenju poudarja, da je bila neustavnost ugotovljena zgolj v zvezi s pravico do dostopa do podatkov, dokaznim bremenom in možnostjo kolektivnega uveljavljanja sodnega varstva. V zvezi z zatrjevanimi neskladji z Ustavo je Vlada podala svoje stališče pri naslednjih problemskih sklopih: omejevanje možnosti uveljavljanja pavšalnega nadomestila, omejevanje najvišjega zneska nadomestila, omejevanje najvišjega zneska odškodnine, javna objava podatkov o tožnikih in zbiranje in obdelava osebnih podatkov zaradi dostopa do dokumentov v virtualni podatkovni sobi, pravno sredstvo zoper odločbo Banke Slovenije, izdano v zvezi s pavšalnim nadomestilom, učinkovitost sodnega varstva,  vključitev Republike Slovenije kot stranskega udeleženca v pravdnem postopku, nadzor nad izvajanjem tretjega odstavka 23. člena ZPSVIKOB. V izjavi, ki jo je Državni svet sprejel na tej seji, se odziva na navedbe Vlade ter vztraja pri zatrjevani protiustavnosti. Zastopa stališče, da je zaradi nedodelanosti in odprtih vprašanj dejansko nemogoče izvrševanje zakona na ustavnoskladen način in da bi bilo treba ZPSIVKOB v celoti razveljaviti.

Državni svet je obravnaval tudi poročilo o delu Državnega sveta v letu 2019, v katerem je izglasoval deset odložilnih vetov.  Državni svet je bil pri tem uspešen v primeru odložilnih vetov na novele Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakona o socialno varstvenih prejemkih ter Zakona o davku na tonažo. Državni svet je sprejel tudi devet zakonodajnih pobud, od katerih sta bili sprejeti dve: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Zakon o dopolnitvah Stanovanjskega zakona. Državni svet  je sprejel tudi dve zahtevi za začetek postopka za presojo ustavnosti in zakonitosti, in sicer za oceno ustavnosti posameznih členov Zakona o osnovni šoli in Zakona o nepremičninskem posredovanju, o katerih pa ustavno sodišče do konca leta 2019 še ni odločilo. Je pa Ustavno sodišče v letu 2019 odločilo v prid zahtevi Državnega sveta iz leta 2017, in sicer v primeru zahteve ocene ustavnosti posameznih členov Zakona o medijih, ki jo je Državni svet v letu 2019 še dopolnil. Med drugim je Državni svet prek podanih mnenj in stališč precej pozornosti namenil proračunskim dokumentom, posebej z vidika obravnavanja problematike financiranja občin in podhranjenosti investicij v infrastrukturo na področju šolstva, sociale in državnih cest.
Dopolnjen je bil tudi etični kodeks. Kot nadpolitični organ je Državni svet, usklajeno s političnim vrhom,  prevzel tudi večje družbene vloge, kot je denimo proces ustanavljanja pokrajin. Med ključnimi nalogami, ki jim državni svetniki posvečajo veliko časa in energije, so tudi aktivnosti, povezane s civilno družbo. Še pred prenovo in zaprtjem dvorane sredi poletja 2019 je Državni svet  pripravil številne zelo odmevne strokovne posvete, in sicer jih je bilo 2019 kar 48. Na podlagi posvetov je Državni svet sprejel sedem zaključkov, nekateri posveti pa so bili dokumentirani tudi z izdajo e-zbornikov.

Državni svet je sprejel tudi dopolnitev Poslovnika Državnega sveta z dodatnim 33.a členom, s katerim podrobneje ureja delovanje Državnega sveta oz. sej na daljavo ter izvedbe glasovanj v primeru naravnih in drugih hujših nesreč, večjih epidemij ali podobnih izrednih okoliščin.

Državni svet je ob obravnavi odstopne izjave državnega svetnika Franca Kanglerja ugotovil, da je bil državni svetnik Franc Kangler 13. 3. 2020 imenovan za državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve in je s tem nastopil funkcijo, ki je nezdružljiva s funkcijo člana Državnega sveta, zato mu je v skladu s četrto alinejo prvega odstavka 63. člena Zakona o Državnem svetu prenehal mandat v Državnem svetu.       

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane