3. redna seja Državnega sveta Republike Slovenije

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet je na svoji 3. seji 17. januarja 2018 obravnaval Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah (ZCes-1C), Predlog zakona o  spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1E), Predlog zakona o Kobilarni Lipica (ZKL-1), Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1B) in Predlog resolucije o družinski politiki 2018–2028 Vsem družinam prijazna družba (ReDP18–28).

Državni svet je podprl pobudi državnega svetnika Alojza Kovšce glede določitev jasnih pravil za izvajanje inšpekcijskega nadzora v gostinstvu in Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v zvezi z razmejitvijo finančnih obveznosti države in občin pri gradnji in vzdrževanju državne cestne infrastrukture v naseljih.

Državni svet ni podprl Predloga zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). Komisija je na seji 16. 10. 2013 podprla Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (ZBan-1). 5. 11. 2013 je nato Državni svet nanj izglasoval odložilni veto. Državni svetniki so menili, da zakon posega v ustavno zajamčene človekove pravice imetnikov obveznic, saj določa ukrepe, ki Banki Slovenije omogočajo posege v že pridobljene pravice imetnikov obveznic, vključno z odreditvijo ukrepa razlastitve imetnikov obveznic tako, da jim arbitrarno odvzame zasebno lastnino, pri čemer je presoja o nujnost takšnega ukrepa prepuščena arbitrarni presoji Banke Slovenije. Dodatno zakon imetnikom obveznic prepoveduje kakršenkoli dogovor z 2 banko izdajateljico obveznic in jim odvzema pravna sredstva, s katerimi bi lahko preprečili ali izpodbijali odvzem lastništva obveznic. Ker je bil zakon v Državnem zboru kljub temu sprejet, je Državni svet 11. 12. 2013 sprejel Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti 261a., 261b., 261c., 261d., 261e., 347. in 350a. člena Zakona o Bančništvu (ZBan-1, Ur. L. RS št. 131/2006) ter za začasno zadržanje izvrševanja teh členov zakona in za prednostno obravnavo. Ustavno sodišče se je s sklepom dne 6. 11. 2014 v postopku ustavne presoje Zakona o bančništvu in novele omenjenega zakona, ki je bila ena od podlag za razlastitev imetnikov podrejenih obveznic in delnic podržavljenih bank, z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU v Luksemburgu. Sodišče EU je 19. 7. 2016 ugotovilo, da članica pred dodelitvijo državne pomoči ni zavezana naložiti bankam v težavah, da podrejene instrumente spremenijo v lastniški kapital, jih odpišejo ali zagotovijo, da v celoti prispevajo h kritju izgub. Ustavno sodišče je odločitev v zvezi z ustavnostjo določb ZBan-1, ki urejajo prenehanje kvalificiranih obveznosti, sprejelo z Odločbo U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016. V odločbi je Ustavno sodišče za neustavnega spoznalo 350.a člen ZBan-1, ker ni urejal nekaterih vprašanj, ki bi jih po odločbi Ustavnega sodišča moral urediti, in je zaradi tega kršil ustavno pravico nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Državni svet je bil seznanjen z mnenji, opozorili in pripombami Evropske centralne banke, društva Mali delničarji Slovenije, Vseslovenskega združenja malih delničarjev, Odvetniške pisarne Tamara Kek in partnerji, d. o. o., in Odvetniške pisarne Odvetniki Šelih&partnerji, d. o. o., k predlogu zakona. Ugotovil je, da predlog zakona ne udejanja vsebine iz odločbe Ustavnega sodišča in v smislu zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva ne izboljšuje položaja nekdanjim imetnikom, prav tako pa v konceptualnih rešitvah bistveno odstopa od podanih stališč Ustavnega sodišča,

Državni svet je podprl Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah, vendar ob tem obžaluje, da predlagatelj zakona ni uspel uskladiti stališč z združenji občin glede finančnih obveznosti občin na področju gradnje državnih cest in vzdrževanja prometnih površin ob državnih cestah v naseljih. Državni svet opozarja, da je eden ključnih problemov na področju cest, s katerimi se soočajo občine, prav nedorečeno vprašanje sofinanciranja gradnje državnih cest in izvedbe prometnih površin v območju državnih cest, ki so v funkciji javnih prometnih površin naselij (npr. kolesarska steza, hodnik za pešce). Sedanja zakonska ureditev škoduje občinam, saj morajo občine (so)financirati gradnjo državnih cest in vzdrževanje prometnih površin ob državnih cestah in jih celo obremeni z novo finančno obveznostjo vzdrževanja priključkov na državno cesto.

Državni svet je podprl Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1E). Novela zakona natančneje določa nekatera vprašanja v agroživilski verigi, zaradi česar je bilo v praksi zakon težko izvajati. Državni svet podpira prizadevanje predlagatelja, da zadeve na trgu uredi na način, ki bo preprečeval nedovoljene prakse in onemogočal razmere, v katerih so lahko pridelovalci in dobavitelji prisiljeni v tako nizke cene, da se jih lahko okarakterizira celo za dumpinške. Državni svet tudi meni, da se hrano kot osnovno dobrino v Sloveniji ceni premalo. Od kmetov se pričakuje, da bodo na trgu uspešni, hrano pa se prodaja po cenah, ki so za pridelovalce nevzdržne.

Državni svet je podprl Dopolnjen predlog Zakona o Kobilarni Lipica, ki ustrezneje ureja organizacijo in ureditev infrastrukture, posledično izboljšuje kakovost storitev, zagotavlja nadaljnji razvoj in omogoča ohranjanje tako kulturnega spomenika državnega pomena, vključno s čredo lipicanskih konj, kot turistične dejavnosti.

Državni svet je podprl Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1B). Predlog zakona po odpravlja začasni varčevalni ukrep – cenzus pri upravičenosti do pomoči ob rojstvu otroka, ki je bil uveden z Zakonom za uravnoteženje javnih financ. Po novem bo omenjena pravica spet univerzalna in ne bo več vezana na materialni položaj družine, od 2019 pa se jo bo kot enkratni prejemek v višini 280 evrov dodeljevalo upravičencem v obliki dobroimetja, ki ga bo mogoče porabiti za nakup otroške opreme, potrebščin za otroke, otroško hrano itd. Državni svet kot pomembno novost prepoznava in podpira sistemsko ureditev pomoči pri nakupu vinjete za velike družine za vozilo, razvrščeno v drugi cestninski razred B (omogočena enkratna pomoč v višini razlike nad ceno letne vinjete za motorna vozila, ki spadajo v drugi cestninski razred A).

Državni svet je podprl Predlog resolucije o družinski politiki 2018–2028 Vsem družinam prijazna družba (ReDP18–28).

 

Video in foto: Milan Skledar/S-tv

Video na youtube: 3. redna seja Državnega sveta

-- video placeholder --

Sklic: 3. redna seja Državnega sveta Republike Slovenije
Zapisnik: 3. redna seja Državnega sveta Republike Slovenije

Copyright 2018, Vse pravice pridržane