30. redna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

Na 30. redni seji Državnega sveta potrdili mandat dosedanjemu vodstvu

Z 12. junijem se izteka prva polovica 6. mandata Državnega sveta, zato so državni svetniki na svoji 30. redni seji s tajnim glasovanjem ponovno odločali o predsedniku, podpredsedniku in članih komisij. Vodstvo Državnega sveta ostaja nespremenjeno, Državnemu svetu predseduje še naprej Alojz Kovšca, podpredsednik ostaja Matjaž Švagan, sestava komisij pa je prav tako nespremenjena. Kandidaturo Alojza Kovšce za predsednika sta predlagali Interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter Interesna skupina delodajalcev. Alojza Kovšco je za predsednika podprlo 25 državnih svetnikov, Matjaža Švagana za podpredsednika pa 33 državnih svetnikov. Državni svet bosta vodila še nadaljnji dve leti in pol.

Poleg volitev so državni svetniki obravnavali še tri pobude za vložitev zakonskih sprememb in dopolnitev. Z dopolnitvijo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se ureja skupinska obnovitvena rehabilitacija in zdravstveno letovanje otrok. Cilj predloga zakona je spremeniti trenutno ureditev, ki je potencialno protiustavna, tako da se skupinsko obnovitveno rehabilitacijo in zdravstveno letovanje otrok uredi na zakonskem nivoju. To bo odpravilo težave, ki jih je prepoznalo tudi Računsko sodišče. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja trenutno niso v skladu z določbami zakona, poleg tega zavarovane osebe oziroma udeleženci nimajo omogočenega dostopa do učinkovitega pravega sredstva. Cilj predloga zakona je tudi razširiti krog upravičencev do skupinske obnovitvene rehabilitacije na osebe s Parkinsonovo boleznijo, osebe s težjo oz. težko motnjo v duševnem razvoju in osebe s poškodbo glave. Poleg tega predlog predvideva tudi financiranje udeležbe na skupinskih usposabljanjih za obvladovanje bolezni oz. stanja tudi za otroke s poškodbo glave in otrokom s prekomerno telesno težo. Pri pripravi predloga zakona in njegovih strokovnih podlag so sodelovali tudi deležniki, ki delujejo na relevantnih področjih.

S spremembo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pa se v prvi vrsti želi zagotoviti staršem, ki delajo krajši delovni čas zaradi varstva otroka, koriščenje pravice do krajšega delovnega časa. Cilj predlagane spremembe je izenačiti delavce, ki so zaposleni za krajši delovni čas zaradi koriščenja pravice do krajšega delovnega časa po 50. členu ZSDP-1, s tistimi delavci, ki te pravice ne koristijo, glede višine plačanih prispevkov za socialno varnost. S tem se odpravlja neenakopraven položaj delavcev, ki so zaposleni za krajši delovni čas. Cilj predloga zakona je preprečiti poslabšanje finančnega položaja tistih staršev, ki se v skladu s 50. členom ZSDP-1 odločijo za koriščenje pravice do krajšega delovnega časa z namenom varstva otrok. Po obstoječi zakonodaji država staršem zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti od sorazmernega dela minimalne plače, zaradi česar je lahko pokojninska osnova nižja od tiste, ki bi jo ti delavci imeli, če bi delali polni delovni čas.

Med ključne točke sodi tudi predlagana novela Zakona o Državnem svetu. Gre za dopolnjen predlog, v katerem se smiselno upošteva večino mnenj parlamentarne zakonodajno-pravne službe, zlasti na področju urejanja volilnega spora.

Cilj predlagane spremembe je uskladitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča, iz katere izhaja, da mora zakonodajalec poskrbeti za celovito ureditev vseh vprašanj, povezanih s pravnim varstvom pri volitvah v Državni svet. Cilj predlagane spremembe ni samo odprava neustavnosti 50. člena zakona, ampak odprava neustavnosti, na katere je Ustavno sodišče opozorilo v obrazložitvi in na katere opozarja tudi stroka. Zlasti v skladu s priporočili teorije in Beneške komisije je cilj predloga zakona natančno urediti postopek volitev v Državni svet, predvsem pa ureditev volilnega spora, saj v praksi pri volitvah v Državni svet prihaja do številnih težav, za katere trenutna pomanjkljiva ureditev ne zagotavlja ustreznega pravnega varstva in ne nudi ustreznih rešitev. Predlog zakona zato temeljito ureja volilni spor, v katerega po novem Državni svet ne bi bil neposredno vpleten, saj glede na svojo sestavo in vlogo v slovenski ustavni ureditvi ni primeren organ za odločanje v volilnih sporih. Zaradi navedenih razlogov je bolj primeren organ za odločanje o volilnih sporih po volilnem dnevu na prvi stopnji Vrhovno sodišče, zoper njegovo odločbo pa je predvidena pritožba na Ustavno sodišče.

Na današnji seji so državni svetniki obravnavali in po daljši razpravi zavrnili predlog za vložitev zahteve za oceno ustavnosti dela zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, in sicer v delu, ki z namenom pospešitve investicij zaostruje pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, investitorju pa daje možnost, da v primeru negativno ocenjenega poročila o vplivih na okolje sproži postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. Vlagatelj zahteve za oceno ustavnosti tako predlaga, da Ustavno sodišče zadrži izvajanje 100. člena zakona, saj bi v nasprotnem primeru lahko nastale z dopuščenimi posegi v okolje nepopravljive škodljive posledice vsem prebivalcem Slovenije. Ukrepi, ki so sicer predvideni kot začasni, bi tako imeli trajne posledice za kakovost okolja in prostora, posledično pa tudi za življenje in zdravje ljudi, je poudaril državni svetnik Bojan Režun. Predlog med državnimi svetniki ni dobil zadostne podpore.

Državni svetnik mag. Peter Požun je na vlado znova naslovil vprašanje glede vključitve cepljenja proti okužbam s človeškimi papilomavirusi (HPV) za dečke v Program cepljenja in zaščite z zdravili, za katerega je bila vloga Nacionalnega inštituta za javno zdravje predložena Zdravstvenemu svetu leta 2019. Državni svetnik Bogomir Vnučec pa je podal vrsto pobud o tem, da naj ministrstvo, pristojno za urejanje prostora in graditve objektov, upravnim enotam posreduje navodilo, da strogo upoštevajo zakonsko predpisane roke za posredovanje pogojev, smernic in mnenj s strani posameznih udeležencev, tako v fazi priprave in sprejemanja prostorskih aktov kot tudi izdelave projektne dokumentacije. V primeru zamujenih rokov naj brez naknadnih pozivov šteje, da nimajo pogojev oz. na ta način posredujejo pozitivno mnenje. Izključi naj se tudi vse možne izjeme, ki jih glede rokov določa področna zakonodaja (npr. področje varstva kulturne dediščine). Predlaga tudi podaljšanje petletnega roka za vložitev zahteve za legalizacijo objektov. Podan je bil tudi predlog, da se z namenom celovite uskladitve zakonodaje z realnimi razmerami na področju upravnih kadrov, strokovnega znanja in materialnih možnosti, izvede analiza vseh zamud pri izdajanju gradbenih dovoljenj in v skladu z njenimi rezultati pripravijo spremembe v smeri poenostavitve predpisov.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane