7. izredna seja Državnega sveta RS

Tiskalniku prijazna oblika

Predlog odložilnega veta dobil podporo državnih svetnikov

Ljubljana, 5. november 2019 – Na pobudo Interesne skupine delojemalcev je Državni svet na svoji 7. izredni seji obravnaval predlog odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki ga je Državni zbor sprejel 29. oktobra 2019. Zakon predvideva ukinitev dodatka za delovno aktivnost kot dela denarne socialne pomoči, s čimer naj bi po mnenju Ministrstva za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti izboljšali socialno zaščito ranljivih skupin in dosegli njihovo hitrejšo aktivacijo. Predlagatelji veta ob tem opozarjajo, da predlagane spremembe ne bodo vodile v hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči, v zagotovitev višje socialne varnosti posameznikov in njihovih družin in v zmanjševanje pasti tveganja neaktivnosti brezposelnih upravičencev. Prav nasprotno, uveljavitev predlaganih sprememb bo vodila v zmanjšanje razpoložljivih sredstev posameznikov in družin, s tem v poslabšanje njihovega socialnega in materialnega položaja ter v večjo izpostavljenost revščini in socialni izključenosti. Državni svet ob tem še opozarja, da je bil dodatek za delovno aktivnost uveden prav z namenom spodbujanja in ohranjanja motivacije za delo ter izboljšanja zaposljivosti. Po daljši argumentirani razpravi so državni svetniki s 13 glasovi za in 3 glasovi proti potrdili predlog odložilnega veta.

Državna svetnica Lidija Jerkič je v predstavitvi stališča opozorila, da bo ukinitev dodatka za delovno aktivnost prizadela tiste posameznike in družine, ki že zdaj živijo na robu ali pod pragom tveganja revščine. Med njimi je veliko dolgotrajno brezposelnih, ki so popolnoma odvisni od prejemkov iz naslova denarne socialne pomoči. Sprememba pa ne bo prizadela zgolj brezposelnih, temveč tudi tiste zaposlene, ki imajo tako nizke plače, da z njimi ne morejo preživeti; takih prejemnikov je več kot pet tisoč. Podatki kažejo, da bi z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost brez denarne socialne pomoči ostalo 1.572 družin oz. samskih oseb, nižjo denarno socialno pomoč pa bi prejemalo 7.648 družin oz. samskih oseb. Z ukinitvijo dodatka na delovno aktivnost bo samska oseba, ki je zaposlena za 6 ur ali več in prejme plačo v višini 500 evrov in dodatno socialno pomoč v višini 107,29 evra, zdaj izgubila teh 107,29 evra denarne socialne pomoči. Po mnenju nekaterih državnih svetnikov je nedopustno, da bo mati samohranilka z minimalno plačo in z dvema šolajočima otrokoma tako ostala kar brez 205,11 evra nujne pomoči. Državni svet opozarja, da je bil dodatek za delovno aktivnost uveden prav z namenom in je še vedno v funkciji spodbujanja in ohranjanja motivacije za delo ter izboljšanja zaposljivosti. Izračuni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kažejo, da bi predlagana ukinitev dodatka za delovno aktivnost lahko imela nasprotni učinek, in sicer upad delovne aktivnosti brezposelnih oseb ter zmanjšanje možnosti njihove ponovne vključitve na trg dela. Vplivala bi lahko tudi na poslabšanje ekonomskega položaja 7.600 družin in 8.000 otrok. Tudi praksa nevladnih organizacij je pokazala, da je dodatek za delovno aktivnost zelo uspešen ukrep pri ponovni vključitvi na trg dela, predvsem pri dolgotrajno brezposelnih osebah. Res je sicer, da so se spremenile okoliščine, v katerih je bil uveljavljen dodatek za delovno aktivnost, vendar pa ni moč spregledati, da postaja vse pomembnejši zaposlitveni dejavnik. Predlagatelji veta ocenjujejo, da je predlagana ukinitev eksplicitno namenjena varčevanju in nerazumni prerazporeditvi na račun socialno najšibkejših. Državni svet opozarja, da bodo najranljivejši posamezniki pristali v še večji socialni in denarni stiski. V zadnjih letih Slovenija beleži najvišjo gospodarsko rast v EU, kljub temu pa v Sloveniji pod pragom tveganja revščine še vedno živi 268.000 ljudi. Dejstvo je tudi, da so vse oblike socialnih pomoči pomemben dejavnik zniževanja revščine in da ukinitev tega dodatka pomeni le še povečevanje revščine v Sloveniji. Prav tako državni svetniki opozarjajo na postopek sprejema zakona, saj je bil ta sprejet brez sodelovanja socialnih partnerjev, ki v okviru Ekonomsko-socialnega sveta obravnavajo vprašanja in ukrepe, povezane z ekonomsko in socialno politiko.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane