7. redna seja Državnega sveta Republike Slovenije

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet je na svoji 7. seji obravnaval vprašanja državnega svetnika Tomaža Horvata glede poteka plinovodov skozi Vipavsko dolino in neodobritve vpisnih mest za program kozmetičnega tehnika za severno-primorsko regijo ter pobudi državnega svetnika Toneta Hrovata glede spremembe kriterijev za ustanovitev oz. spremembo statusa samostojne šole kot vzgojno-izobraževalnega zavoda in ureditve razpolaganja in upravljanja z nepremičninami za namen učnih procesov. 

Državni svetnik Matjaž Švagan je bil izvoljen za podpredsednika Državnega sveta. Državni svetnik Janoš Kern pa je bil izvoljen za člana Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport ter Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Po obravnavi vprašanj integracije tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji je Državni svet predlagal Vladi, da ustanovi medresorsko delovno skupino za pripravo programa integracije tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki naj opredeli aktivnosti in program ukrepov države na področju integracije tujcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, in finančne okvire za njegovo izvajanje oz. okrepi sodelovanje vpletenih resornih ministrstev in dopolni delovanje Sveta za integracijo tujcev. Država naj k sodelovanju pri oblikovanju ukrepov in politik za uspešnejšo integracijo tujcev v slovensko družbo povabi oz. okrepi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in deležniki s področja gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva in zdravstva ter pri tem upošteva tudi opozorila in predloge, navedene v obrazložitvi. V razpravi so državni svetniki izpostavili, da vse več priseljencev, ki v državo sicer prihajajo legalno, v lokalnih skupnostih povzroča konfliktne situacije, v prvi vrsti zaradi neznanja slovenskega jezika, ki onemogoča integracijo prišlekov v vzgojno-izobraževalni sistem, otežena je tudi komunikacija z zaposlenimi v ostalih javnih zavodih, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo idr. Poseben problem predstavljajo prijave velikega števila tujcev na istem naslovu oz. v posamezni stanovanjski enoti. Lokalne skupnosti na urejanje te problematike nimajo aktivnega vpliva, čeprav ga želijo imeti. Državni svetniki so opozorili na nujne sistemske rešitve, saj se v nasprotnem ustvarjajo razmere, ki lahko, ob zatiskanju oči države in pristojnih institucij, privedejo v nestrpnost in konflikte s strani lokalnega prebivalstva. Predstavniki pristojnih ministrstev so v odgovoru navajali ukrepe, s katerimi naj bi se Vlada v zadnjih 10-ih trudila za vključevanje tujcev v slovensko družbo, kot npr. z opredelitvijo standardov prebivanja tujih delavcev. Opomnili so, da je ugotavljanje prijav prebivališča lahko tudi sporno, in sicer gre za poseg v ustavno zagotovljene pravice. Za 30 različnih aktivnih programov socialnega vključevanja je namenjeno več kot milijon evrov. Posebej so izpostavili, da je treba področju izobraževanja tujcev posvetiti večjo pozornost, pri čemer gre za preveč pomembna vprašanja, da bi kot družba dopustili instrumentalno reševanje te zelo kompleksne problematike. Državni svetniki so izrazili tudi razočaranje nad tokratno razpravo zastopnikov ministrstev. 

Državni svet se je seznanil z Letnim poročilom Računskega sodišča Republike Slovenije za leto 2017. Državni svet ocenjuje, da je Računsko sodišče tudi 2017 korektno izvajalo zakonsko določene naloge, vse bolj pa njegovo delovanje prispeva tudi k izboljšanju poslovanja uporabnikov javnih sredstev. Vendar pa opozarja na ravnanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki mu je Računsko sodišče ob reviziji poslovanja glede porabe sredstev, ki so namenjena za zdravstveno preventivo in preventivne programe za varno in zdravo delo v podjetjih, izreklo opozorilo, da poraba sredstev za te namene nima vseh zahtevanih zakonskih podlag. Državni svet ocenjuje, da bi bil odziv vodstva zavoda, da opozorila upošteva in sredstva za te dejavnosti ukine zaradi domnevno pomanjkljivih zakonskih podlag, neprimeren, saj pravna podlaga za financiranje preventivnih programov obstaja. Državni svet obenem opozarja, da se pri razporejanju javnih sredstev pogosto pojavljajo pretirane težnje, da morajo biti v razpisih o delitvi sredstev uporabljeni matematično utemeljeni algoritmi, kar je npr. na področjih kulture, znanosti, invalidskega varstva neizvedljivo.

Državni svet je obravnaval še zaključke s posveta Izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLR) danes in jutri, ki sta ga Državni svet in Društvo za razvoj slovenskega podeželja v dvorani Državnega sveta organizirala 23. aprila 2018.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane