DRŽAVNI SVET DOLOČIL BESEDILO ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM SVETU

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet je na 45. seji 10. 11. 2021 določil besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem svetu in ga posredoval Državnemu zboru v obravnavo in sprejem. Predlog zakona je bil pripravljen z namenom odpraviti neskladje 50. člena Zakona o državnem svetu z Ustavo Republike Slovenije, ki ga je že leta 2018 ugotovilo Ustavno sodišče, hkrati pa tudi na celovit način ureja volilni spor pri volitvah v Državni svet. Predlog zakona je nastal v Službi Državnega sveta za pravne in analitične zadeve, ki se je v postopku priprave intenzivno usklajevala s strokovno službo Ministrstva za javno upravo, kasneje pa je pri oblikovanju končnega besedila predloga zakona upoštevala tudi predloge in komentarje številnih drugih deležnikov.

Vsebinsko se predlog zakona deli predvsem na določbe, ki urejajo volilne postopke v zvezi s seznamom elektorjev in s predlogi kandidatov za člane Državnega sveta ter na določbe, ki urejajo naknadni volilni spor. Poleg navedenega predlog zakona predvideva tudi nekaj drugih manjših sprememb, ki so povezane bodisi s posodobitvijo izrazoslovja bodisi z uskladitvijo obstoječih določb z novimi določbami.

Ključna rešitev predloga zakona je predvsem dejstvo, da Državni svet ne bo več pristojen za reševanje volilnih sporov pri volitvah državnih svetnikov, saj gre za kompleksno materijo, za katero je primerneje, da jo rešujejo za to usposobljeni organi. Ugovor po opravljenih volitvah bo tako po predvideni ureditvi presojala Državna volilna komisija, njeno odločitev pa bo možno izpodbijati pred Vrhovnim sodiščem. Tožbo bodo pri tem lahko vložili tudi tisti upravičenci, ki ne bodo mogli vložiti ugovora na Državno volilno komisijo, ker je slednja pristojna volilna komisija, kar pride v poštev pri volitvah državnih svetnikov – predstavnikov funkcionalnih interesov. Predlog zakona natančno ureja upravičence za vložitev tožbe, razloge za vložitev tožbe, roke, vročanje in zastopanje. Poleg tega ureja tudi pooblastila Vrhovnega sodišča pri odločanju o tožbi ter morebitno prenehanje mandata državnega svetnika zaradi razveljavitve volitev.

Poleg tega, da Državni svet ne bo več sodeloval pri reševanju volilnih sporov, je najpomembnejša sprememba način konstituiranja Državnega sveta po splošnih volitvah. Slednji se bo na prvi seji po opravljenih volitvah seznanil z izidom volitev in se na tej podlagi tudi konstituiral, če bo v aktu o izidu volitev ugotovljena izvolitev več kot polovice državnih svetnikov. Postopek pregleda potrdil o izvolitvi in morebitnih pritožb pred Mandatno-imunitetno komisijo tako ni več predviden, niti ni več predvideno glasovanje o potrjevanju mandatov na plenarni seji Državnega sveta. Na ta način je Državni svet umaknjen iz odločanja o mandatih državnih svetnikov, ureditev pa zagotavlja čimprejšnji začetek njegovega dela v novem mandatu.

Predlog zakona tako odpravlja neskladje Zakona o državnem svetu z Ustavo Republike Slovenije, pri čemer je njegov sprejem nujen ne le zaradi pretečenega roka, ki ga je določilo Ustavno sodišče, temveč tudi zato, da se zagotovi ustavnost in legitimnost splošnih volitev v Državni svet, ki bodo potekale konec naslednjega leta.

Zakonodajna iniciativa

Copyright 2018, Vse pravice pridržane