Državni svet je leta 2011 v vetu opozoril na neskladje Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora z Ustavo, kar je nedavno ugotovilo tudi Ustavno sodišče in razveljavilo del zakona

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet je leta 2011 vložil veto na Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. V njem je navedel, da je eden izmed razlogov za veto tudi neskladnost tega zakona z Ustavo, ker predvideva retroaktivno uporabo, torej za nazaj, za primere, ko zakon še ni bil sprejet. Poslanci Državnega zbora so se zaradi izglasovanega veta na ta zakon ostro odzvali. Menili so, da s tem Državni svet blokira "protitajkunski zakon" in da je njegovo ravnanje neodgovorno. Zakon so v postopku ponovnega odločanja sprejeli s kar 71-imi glasovi.

Sedem let po vetu Državnega sveta je Ustavno sodišče razveljavilo retroaktivno veljavo tega zakona, ker ni v skladu z Ustavo. V obrazložitvi je med drugim tudi navedlo, da je opozorilo glede povratnega učinkovanja zakona navedel v vetu tudi Državni svet.

Veto je leta 2011 predlagal državni svetnik četrtega sklica Državnega sveta, odvetnik Mihael Jenčič, predstavnik samostojnih poklicev v Državnem svetu, ki je danes dejal, da se s to odločbo Ustavnega sodišča kaže utemeljenost veta, ki ga je podal Državni svet leta 2011. Državni svet, po njegovem mnenju, ne vlaga veta zaradi želje po blokadi dela Državnega zbora in Vlade, ampak, ker meni, da rešitve v zakonih niso ustrezne. Državni svet se je odločil za vložitev veta na zakon, ker nima možnosti, da bi predlagal spremembo posamezne določbe zakona, ki bi jo Državni zbor v postopku ponovnega odločanja lahko popravil. Ta primer ponovno kaže na potrebo po spremembi Poslovnika Državnega zbora v delu, ki se nanaša na obravnavo zakona v postopku ponovnega odločanja, tako da bi Državni zbor lahko popravil vsaj neustavne, če ne tudi neprimerne določbe zakona.

Če bi Državni zbor v postopku ponovnega odločanja lahko odpravil prvi odstavek 57. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je določal retroaktivno veljavo, bi državljanke in državljani prihranili vse stroške postopkov državnih organov, ki so bili protiustavno vodeni za nazaj, in obresti, ki jih bo Republika Slovenija morala izplačati zaradi kršitve Ustave.

Pripravil: dr. Dušan Štrus, foto: arhiv Državnega sveta

Predlog odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku je na 01:50

Copyright 2018, Vse pravice pridržane