DRŽAVNI SVET SE JE ZAVZEL ZA ODPRAVO FINANČNIH OVIR ZA TUJE ŠTUDENTE IN DIJAKE V SLOVENIJI

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet je na pobudo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti na 45. seji, 10. 11. 2021, določil besedilo Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o tujcih.

S predlogom zakona se skuša državljanom tretjih držav, ki prihajajo v Republiko Slovenijo z namenom izobraževanja, omiliti pogoje za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje. Dopolnitev zakona se nanaša na tiste tuje dijake in študente, ki so jih dolžni preživljati starši oziroma njihovi zakoniti zastopniki. Na podlagi predlagane spremembe se ponovno vzpostavlja ureditev, ki je bila v veljavi do sprejema Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih – ZTuj-2F, ki je bil sprejet na 67. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije 30. 3. 2021.

Z navedeno spremembo zakonodaje je namreč v praksi prišlo do ključne spremembe v načinu izkazovanja zadostnih sredstev za preživljanje tujih študentov v Sloveniji. Kljub temu, da je moral tujec že prej za pridobitev dovoljenja za prebivanje zaradi višješolskega ali visokošolskega izobraževanja izkazati, da ima zadostna sredstva za preživljanje, pa to po obstoječi ureditvi ni več mogoče zgolj na podlagi pisne izjave staršev, ki so ga po pravu države, katere državljan je, dolžni preživljati, kot je bilo to mogoče pred spremembo zakonodaje.

S predlogom zakona se tako želi ponovno vzpostaviti stanje, ko bi kot dokaz o izpolnjevanju pogoja zadostnih sredstev za preživljanje ponovno zadoščala pisna izjava dijakovih ali študentovih staršev oziroma njegovega zakonitega zastopnika o tem, da ga bodo v času izobraževanje ali študija preživljali, če so ga po pravu države, iz katere prihaja, dolžni.

Obstoječa ureditev namreč številnim dijakom in študentom iz ekonomsko šibkejših držav onemogoča izobraževanje ali študij v Sloveniji. Pri tem pa velja izpostaviti, da večina tujih dijakov in študentov v Slovenijo prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, kjer je gmotno stanje ne le dijakov in študentov, temveč tudi njihovih staršev pogosto preslabo, da bi slednji lahko že ob začetku študijskega leta izkazali, da imajo na voljo celotna sredstva za preživljanje dijaka ali študenta za čas trajanja njegovega izobraževanja v Sloveniji. Pri tem je izrednega pomena tudi dejstvo, da ima Republika Slovenija, natančneje Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, z državami nekdanje Jugoslavije sklenjene neposredne protokole o sodelovanju na področju izobraževanja. Ti dvostranski sporazumi določajo, da imajo državljani teh držav na področju osnovnošolskega in višješolskega izobraževanja enake pravice kot državljani Republike Slovenije, na področju visokošolskega izobraževanja pa pri plačilu šolnin zanje veljajo enaki pogoji, kot veljajo za slovenske študente. To v praksi pomeni, da so tuji študenti iz držav nekdanje Jugoslavije opravičeni od plačila šolnin za študij, medtem ko morajo državljani ostalih »tretjih« držav za študij plačati šolnino za tujce. Ker je osnovni namen opisanih neposrednih protokolov o sodelovanju na področju izobraževanja »izenačitev državljanov teh držav z državljani Slovenije oziroma z državljani EU«.

Na podlagi obstoječe ureditve je pričakovati, da bo prišlo do dolgoročnih škodljivih posledic na področju višjega in visokega šolstva, ki si prizadeva na izobraževanje v Slovenijo privabiti uspešne dijake in študente iz tujine, ki so se po dosedanjih izkušnjah izkazali za izjemno prizadevne, kooperativne, motivirane pri študiju, tudi pri učenju slovenskega jezika in usvajanju slovenske kulture in navad. Pričakovati je, da se bo občutno zmanjšalo število tujih študentov na slovenskih višjih šolah in univerzah. Ker je mednarodna odprtost slovenskega visokega šolstva izredno pomemben in nujen element njegove kakovosti in mednarodne prepoznavnosti, ima omejen dostop tujcev do izobraževanja negativen učinek tudi za slovenski izobraževalni sistem. Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu v svojih akreditacijskih merilih namreč presoja tudi uspešno uresničevanje zavoda v slovenskem in mednarodnem visokošolskem prostoru.

Obstoječi ureditvi nasprotujejo akademiki, študentske organizacije, Rektorska konferenca Republike Slovenije in drugi deležniki.

 

Zakonodajna iniciativa

 

 

Copyright 2018, Vse pravice pridržane