Državni svet sprejel pobudo za oceno ustavnosti zakona o podrejencih

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet sprejel pobudo za oceno ustavnosti zakona, ki ureja sodno varstvo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Ljubljana, 23. januar 2020 - Na predlog Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance so državne svetnice in svetniki na svoji 25. redni seji izglasovali pobudo za sprejem zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona, ki ureja sodno varstvo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). Sprejeti zakon že ugotovljenih protiustavnosti ne odpravlja, obenem pa je tudi sam v nasprotju z Ustavo. Zaradi navedenega Državni svet ocenjuje, da bo zakon kot celota izgubil svojo funkcijo in ga ne bo možno izvrševati, zato zahteva, da Ustavno sodišče t. i. zakon o podrejencih v celoti razveljavi.

Državni zbor je na svoji 12. redni seji sprejel Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (t. i. zakon o podrejencih). Že med zakonodajnim postopkom so se pojavljala opozorila, da predlagani zakon ugotovljene neustavnosti ne odpravlja na ustrezen način. Državni svet je zato sprejel odložilni veto na ta zakon, Državni zbor pa je ob ponovnem glasovanju na 13. redni seji zakon ponovno izglasoval. Zaradi dejstva, da je sprejeti zakon v več delih v nasprotju z ustavo, so državne svetnice in svetniki na svoji 25. redni seji izglasovali pobudo za sprejem zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti 1., 2., prvega odstavka 4., drugega odstavka 6. v povezavi s 25,, 7., 21., desetega odstavka 25., prvega odstavka 29., 30., 39., 41. člena ZPSVIKOB.

Glavni cilj ZPSVIKOB oz. zakona o podrejencih naj bi bil odpraviti protiustavnost določb Zakona o bančništvu, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-295/13-260 z dne 19. 10. 2016. Ustavno sodišče je ob tem ugotovilo, da 350.a člen Zakona o bančništvu ni zagotavljal učinkovitega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki so jih prizadeli izredni ukrepi Banke Slovenije. Sprejeti zakon že ugotovljenih protiustavnosti ne odpravlja, obenem pa je tudi sam v nasprotju z Ustavo, in sicer z določbami 2., 3., 8., 14., 22., 23., 25., 26., 33., 35., 38., 125. in 155. člena Ustave.

Razlikovanje med nekdanjimi imetniki kvalificiranih obveznosti bank, ki ga prinaša 4. člen zakona, je z več vidikov v nasprotju z Ustavo. Bruto dohodek nekdanjega imetnika leta 2013 namreč kot merilo razlikovanja ne zagotavlja zasledovanega socialnega korektiva. Dodatno razlikovanje med upravičence vnaša tudi omejitev pavšalnega nadomestila, ki je določena v 7. členu zakona, saj je višina pavšalnega nadomestila omejena v absolutnem znesku, kar pomeni, da bodo upravičenci prejeli nadomestilo različnega deleža svojega vložka. Pavšalno nadomestilo upravičencem iz 4. člena zakona tudi ne zagotavlja popolne odškodnine. Tudi razlikovanje med tistimi, ki so kvalificirane obveznosti bank pridobili na primarnem in tistimi, ki so jih pridobili na sekundarnem trgu, ni ustavno skladno, saj bi oboji ob dospelosti imeli enak položaj. Pri ureditvi odškodninskega varstva zakon posega tudi v že zaključena razmerja, pri tem zakon uvaja omejitev višine odškodnine, ki ima retroaktivni učinek in je kot tak v nasprotju s 155. členom Ustave. Zakon ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije o vlogi za plačilo pavšalnega nadomestila, kar pomeni, da bo pravno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije bistveno odloženo. Potencialno število zadev, ki jih bo Okrožno sodišče v Mariboru obravnavalo, predstavljajo realno tveganje, da sodnega varstva ne bo možno zagotoviti v razumnem roku, da nudeno sodno varstvo ne bo učinkovito, postopki pa s procesnega vidika ne bodo obvladljivi. Ustavno sporna je tudi ureditev javne objave podatkov o tožnikih ter zbiranje in obdelava osebnih podatkov zaradi dostopa v virtualno podatkovno sobo. Zakon namreč predvideva vodenje širokega seznama oseb, ki izpolnjujejo pogoje za dostop v virtualno podatkovno sobo, ne glede na to, ali bodo te osebe dejansko na kakršenkoli način sodelovale v postopku po tem zakonu. Javna objava podatkov o tožnikih, ki zajema tudi varovane osebne podatke, pa ni sorazmerna z zasledovanim ciljem. Ob vsem navedenem pa zakon ne odpravlja informacijske asimetrije med Banko Slovenije in nekdanjimi imetniki kvalificiranih obveznosti bank. Glede na predvideno časovnico se bodo namreč upravičenci iz 4. člena zakona morali odločiti o tem, ali bodo uveljavljali pavšalno nadomestilo ali pa vložili tožbo, na podlagi omejenih podatkov, ki bodo javno objavljeni pred vzpostavitvijo virtualne podatkovne sobe.

Zaradi navedenega Državni svet ocenjuje, da bo ob ugotovitvi zatrjevanih protiustavnosti posameznih členov, zakon kot celota izgubil svojo funkcijo in ga ne bo možno izvrševati, zato na predlog Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance zahteva, da Ustavno sodišče t. i. zakon o podrejencih v celoti razveljavi. Obenem Državni svet predlaga še začasno zadržanje zakona in prednostno obravnavo, saj bi z izvajanjem zakona nastale hujše posledice, kot če se zakon ne bi izvrševal.

 

Copyright 2018, Vse pravice pridržane