Izredna skupna seja komisij DS za kmetijstvo in lokalno samoupravo

Tiskalniku prijazna oblika

Komisiji Državnega sveta zahtevali hitrejše in učinkovitejše izvajanje interventnega zakona o odvzemu medveda in volka iz narave

Ljubljana, 8. avgust 2019

Na pobudo državnega svetnika Branka Tomažiča sta se v četrtek, 8. avgusta, sestali na izredni seji Komisija DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Komisija DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na sejo so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavoda za gozdove, Lovske zveze Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Po daljši razpravi so državni svetniki z namenom, da se pereča problematika upravljanja z velikimi zvermi rešuje prednostno, učinkovito in hitro, brez glasu proti, sprejeli paket sedmih sklepov. V luči zagotavljanja večje varnosti državljanov in njihovega premoženja državni svetniki predlagajo, da pristojna ministrstva in inštitucije podrobno ocenijo dejansko stanje na terenu in predlagajo učinkovitejše ukrepe, ki bodo omogočili boljše upravljanje z velikimi zvermi. Državni svetnik Branko Tomažič je zaradi, po njegovem mnenju, nevestnega dela v službi, po 258. členu Kazenskega zakonika, zoper resornega ministra Simona Zajca in predsednika Vlade Marjana Šarca, danes podal tudi kazensko ovadbo. Očita jima nevestno in ne dovolj ažurno delo pri izvajanju interventnega zakona (ZIOMVN).

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tako zahtevata hitrejše in učinkovitejše izvajanje Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave ter pripravo zakonskih in podzakonskih aktov, ki bodo odpravili težave operativne narave, ki se pojavljajo ob izvajanju interventnega zakona, zlasti v delu, ki določa lovska območja. Prav tako so bili državni svetniki večinskega mnenja, da se mora odvzem velikih zveri prioritetno izvajati na območjih, kjer se pojavljajo škode in kjer je moten normalni ritem življenja lokalnega prebivalstva. Pri ocenjevanju višine škode, nastale pri napadu velikih zveri, se mora upoštevati tudi vsa posredna škoda. Ograje za zaščito premoženja pred napadi velikih zveri morajo biti dostopne za vse upravičence, ki te ograje zahtevajo, ne glede na to, ali so že utrpeli škodo zaradi napada velikih zveri ali ne. Ker ograje niso vedno najprimernejša rešitev, je treba pripraviti predlog dodatnih tehničnih rešitev, ki bodo prilagojene posameznemu rejcu, glede na značilnost reje in konfiguracijo terena.

Ob razpravi je bilo večkrat opozorjeno, da je trenutno stanje nevzdržno in da bi morali stremeti k vzpostavitvi takšnega števila velikih zveri, kot je bilo v obdobju, ko zaradi števila velikih zveri ni bilo večjih konfliktnih situacij v prostoru. Ob podpisu Bernske konvencije je bilo v strokovni študiji pojasnjeno, da lahko v Sloveniji živi od 400 do 600 medvedov, kljub temu pa je njihovo število v zadnjih letih vztrajno raslo (po ocenah danes v Sloveniji živi okrog 1200 medvedov in 100 volkov). Dejstvo je, da Slovenija ne zdrži takega števila zveri na svojem območju, zato je tudi vse večje število napadov volkov in medvedov, ki pustoši tako divjad kot tudi drobnico. Škoda na tem področju je vse večja in treba jo je odpraviti, preden bodo posledice še hujše. Prav tako so bili odločni, da se velike zveri ne smejo pojavljati na območjih, kjer jih v preteklosti ni bilo.

Video in foto: Milan Skledar, Stv

-- video placeholder --
-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane