Medparlamentarna konferenca o skupni zunanji in varnostni politiki ter skupni varnostni in obrambni politiki (SZVP/SVOP) (videokonferenca)

Tiskalniku prijazna oblika

V četrtek, 9. septembra 2021, je v stavbi parlamenta Republike Slovenije v okviru parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije potekala Medparlamentarna konferenca o skupni zunanji in varnostni politiki ter skupni varnostni in obrambni politiki (SZVP/SVOP). Dogodka so se prek video povezave udeležile delegacije nacionalnih parlamentov držav članic Evropske unije, držav kandidatk in držav članic zveze Nato, ki niso članice EU, delegacija poslank in poslancev Evropskega parlamenta ter predstavniki Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS). 

Konferenci so sopredsedovali predsednica Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko Monika Gregorčič, predsednik Odbora Državnega zbora za obrambo Samo Bevk, predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve Bojan Kekec ter predsednik Odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve David McAllister. Poleg predsedujočih sta udeležence srečanja uvodoma nagovorila predsednik Državnega zbora Igor Zorčič  in predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je v svojem nagovoru poudaril, da se Evropska unija stalno sooča z novimi izzivi, kot so zdravstvena kriza, naravne nesreče in geopolitične negotovosti. Te krojijo našo aktualno in bodočo politiko in nam vedno znova potrjujejo, da moramo delovati solidarno in predvsem skupaj, usklajeno ter premišljeno. Zato moramo okrepiti kapacitete za zagotavljanje varnosti ter si prizadevati za oblikovanje politik, ki bodo prispevale k povečanju zmogljivosti Evropske unije za odzivanje na krize. Tu prvi korak predstavlja revizija dobrih praks, ki lahko ponudi spoznanja o slabostih in uspešnih rešitvah ter nudi razmislek, kaj vse bi bilo še mogoče storiti za krepitev odpornosti Evropske unije.

Na konferenci je zbrane nagovoril tudi predsednik Republike Borut Pahor.  

Tematsko je bila konferenca razdeljena na štiri vsebinske sklope: 

I. panel: Prioritete skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike 
II. panel: Novi izzivi, stari vzorci: premislek o vlogi zunanje politike EU v multipolarnem svetu 
III. panel: Krepitev regionalnega partnerstva z državami Zahodnega Balkana prek skupne varnostne in obrambne politike 
IV. panel: Razvoj zmogljivosti civilne zaščite EU in solidarnostna klavzula: vključevanje vojske 

Prioritete skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike je kot vabljeni govorec predstavil visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell. 

Kot vabljeni govorci so v okviru Panela II nastopili dr. Anže Logar, minister za zunanje zadeve Republike Slovenije, Janez Lenarčič, evropski komisar za krizno upravljanje, ter Stefano Sannino, generalni sekretar Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD).

Tematiko krepitve regionalnega partnerstva z državami Zahodnega Balkana prek skupne varnostne in obrambne politike so v okviru Panela III naslovili mag. Matej Tonin, minister za obrambo Republike Slovenije,  Marko Makovec, namestnik generalnega direktorja za države Zahodne Evrope, Zahodnega Balkana, Turčijo in Veliko Britanijo v Evropski službi za zunanjepolitično delovanje (ESZD), ter Radmila Šekerinska Jankovska, ministrica za obrambo Republike Severne Makedonije. 

Državni svet je v okviru konference pripravil IV. panel, katerega namen je bil proučiti možnosti, kaj še je mogoče storiti za krepitev odpornosti EU, zlasti z vidika skupne varnostne in obrambne politike in solidarnostne klavzule. V zadnjih letih smo namreč priča povečanju števila in silovitosti naravnih in drugih, od človeka povzročenih nesreč. Dobre prakse mobilizacije vseh razpoložljivih instrumentov so ponekod na nacionalni ravni že uveljavljene. Tako ima na primer Slovenija že vzpostavljen učinkovit sistem sodelovanja med Slovensko vojsko in Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Prav to prakso sta v okviru panela IV predstavila Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, in Borut Cesar, polkovnik Slovenske vojske. 

Poleg njiju so kot vabljeni govorci nastopili Hans Das, vodja Generalnega direktorata za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (ECHO), ki je v svojem nagovoru poudaril, da čeprav kriza Covid-19 predstavlja prelomnico v našem pristopu kriznega upravljanja, pa so letošnji gozdni požari in poplave še okrepili občutek nujnosti, da bi povečali odpornost za vse vrste prihodnjih kriz. Ker se okoljska tveganja v Evropi spreminjajo, mora EU predvideti in se pripraviti na prihodnje krize, ki bodo, tako kot trenutna pandemija Covid-19, čezmejne narave in bodo prizadele več držav hkrati. Predstavil je  RescEU, ki zagotavlja varnostno mrežo, ko so nacionalne zmogljivosti preobremenjene. Nedavna kriza je potrdila potrebo po usklajeni uporabi sredstev za soočanje z izzivi. Pojasnil je, da je z okrepitvijo operativne razprave o zmogljivostih in usklajevanju z vojsko znotraj EU in zlasti z Natom ta kriza zagotovila tudi zagon za nadaljnjo krepitev splošnih civilno-vojaških odnosov na področju obvladovanja izrednih razmer. 

V okviru panela je udeležence nagovoril tudi Hervé Bléjean, generalni direktor vojaškega štaba Evropske unije (EUMS), ki je poudaril, da v skladu s smernicami Sveta razvoj zmogljivosti EU temelji na najverjetnejših scenarijih, kako se lahko oborožene sile napotijo ​​na območja izven EU kot instrument SZVP/SVOP. Eden od možnih scenarijev v teh smernicah Sveta je tudi  podpora humanitarni pomoči in pomoči ob nesrečah. V tem okviru je EUMS že načrtoval, da bi določil vsa sredstva za izvedbo operacije, ki bi se ujemala s prizadevanji civilne zaščite, vendar trenutno še ne na tleh EU. Pojasnil je, da bodo nadaljnja usklajevanja in proučitev zmogljivosti sledili, če bo odločitev o vključitvi vojske v prizadevanja civilne zaščite sprejeta kot rezultat strateškega kompasa. 
  
Kot zadnja je zbrane v okviru panela nagovorila dr. Carolyn Moser, vodja raziskovalne skupine BORDERLINES na Inštitutu Maxa Plancka za primerjalno javno pravo in mednarodno pravo, ki je predstavila vsebino solidarnostne klavzule, ki predstavlja pravni okvir,  ki omogoča EU in njenim državam članicam, da skupaj pomagajo državi članici, ki je žrtev naravne nesreče ali nesreče, ki jo povzroči človek, če prizadeta država članica meni, da so njene zmogljivosti odzivanja presežene. Navzočim je predstavila dileme, zakaj solidarnostna klavzula do zdaj, kljub porastu in silovitosti nesreč, še nikoli ni bila uporabljena, in pozvala k razmisleku, da bi ta manko v prihodnosti ob politični volji lahko odpravili. 

Copyright 2018, Vse pravice pridržane