Neformalno video srečanje predsednikov COSAC in predstavnikov Evropskega parlamenta z evropsko komisarko za energijo Kadri Simson

Tiskalniku prijazna oblika

Predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Bojan Kekec je v okviru parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu EU gostil neformalno srečanje predsednikov odborov COSAC in predstavnikov Evropskega parlamenta z evropsko komisarko za energijo Kadri Simson. Srečanje je bilo danes, 9. novembra 202,  prek video-konference.

Državni svetnik Kekec je izrazil veselje, da tokratno srečanje obravnava izredno pomembno in aktualno področje energetike. Evropski komisarki Simson je postavil tudi nekaj vsebinskih vprašanj, in sicer o prihodnjem statusu jedrske energije in zemeljskega plina ter o aktivnostih EU proti enormnemu dvigovanju cen energije, predvsem električne energije. V nadaljevanju se je razvila dinamična razprava, ki je naslovila izjemno relevantna vprašanja glede izboljšanja energetske avtonomije in učinkovitosti na ravni EU ter njunih vplivih na okolje in gospodarstvo. Udeleženci so še posebej izpostavili hitro dvigovanje cen energentov, resnih družbenih posledic, še posebej energetske revščine, nujnost energetske neodvisnosti, vprašanje prihodnje uporabe zemeljskega plina in jedrske energije, nujno sodelovanje na evropski ravni ter potrebo po dvostranskem zelenem prehodu, in sicer pri povečanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov in izboljšanju učinkovitosti porabe.

Evropska komisarka Simson je v svojih uvodnih besedah in odgovorih na vprašanja udeležencev izpostavila nujnost prehoda na obnovljive vire energije in povedala, da to ni odgovor na trenutno krizo, saj je treba zagotoviti energetsko avtonomijo, brez preoblikovanja celotnega energetskega sistema pa pri tem ne bomo uspešni. Nujne so tudi spremembe v drugih sektorjih, kot na primer povečanje obsega uporabe novih obnovljivih virov, zagotavljanje ogljične nevtralnosti in prilagoditev gospodarskih dejavnosti. Po njenih besedah je nov cilj EU, da se poveča obseg obnovljivih virov, odpravijo praktične in zakonske ovire ter vzpostavijo postopki, ki omogočajo pospešeno uvajanje teh virov. Kljub temu je opozorila, da obstaja skrb, da trenutna dinamika ni zadostna za dosego teh ciljev, zato morajo države članice povečati naložbe, zagotoviti čezmejno delovanje in uvesti obnovljive vire energije na vseh področjih, kot so ogrevanje, transport ali industrija. Izpostavila je še problematiko energetske revščine, saj se je med pandemijo Covid-19 več milijonov evropskih državljanov znašlo v situaciji, ko niso zmogli ogrevati svojih domov. V skladu s tem je pomembno načelo pravičnega prehoda, saj je treba omogočiti, da bodo novo energetsko politiko lahko upoštevale regije, ki so bolj odvisne od fosilnih goriv, kot tudi regije z zelo intenzivnimi industrijami.

 

 

 

Copyright 2018, Vse pravice pridržane