Novinarska konferenca z združenjem Frank

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet v bran prizadetim kreditojemalcem bančnih kreditov v švicarskih frankih

Ljubljana, 1. marec 2019

Na novinarski konferenci Združenja Frank in Državnega sveta RS smo predstavili perečo problematiko, v kateri so se znašli številni kreditojemalci, ki so med leti 2004 in 2010 sklenili pogodbe za posojila, nominirana v švicarskih frankih in s kreditno klavzulo v švicarskih frankih, pri čemer je šlo v večini primerov za hipotekarne nepremičninske kredite. Krediti v tujih valutah so bili v preteklosti v Sloveniji priljubljena oblika kreditiranja, predvsem zaradi večje stabilnosti tujih valut. Učinki valutne klavzule v pogodbah veljajo načeloma za obe pogodbeni stranki, saj naj bi se s tem ohranjala realna vrednost posojil in vzdrževalo ravnovesje med njima. A januarja 2015 je švicarska centralna banka opustila vzdrževanje menjalnega tečaja med evrom in švicarskim frankom, posledica pa je bil hud padec vrednosti evra v razmerju do švicarskega franka, kar je imelo za posledico izjemno povečanje finančnega bremena kreditojemalcev, ki so se odločili za najem kreditov pod pogoji, ki so jih ponujale banke, zaradi česar so se močno povečale tudi njihove obveznosti. Kot vemo, je vse to v številnih primerih privedlo do nezmožnosti odplačevanja in posledično do hudih socialnih posledic za mnoge, ki so se že pred leti odločili za tovrstne kredite. Kreditojemalci v omenjenih primerih zato izpostavljajo predvsem vprašanje uporabe nepoštenih poslovnih praks s strani bank pri sklepanju omenjenih kreditnih pogodb, saj naj bi pred sklenitvijo posojilne pogodbe ne bili ustrezno seznanjeni s posledicami za posojilo in njegovo odplačevanje, ki bi ga imela rast vrednosti valute švicarski frank. V Državnem svetu menimo, da je slovensko javnost in politiko treba seznaniti s sistemsko naravo te problematike. V ta namen se pripravlja javni posvet. V želji po ustreznih in učinkovitih mehanizmih za zaščito potrošnikov bomo v sodelovanju s stroko in združenjem po potrebi predlagali tudi zakonodajno iniciativo.

Predsednik DS RS Alojz Kovšca je izpostavil, da so se s podobno situacijo soočale tudi nekatere druge srednje  in vzhodnoevropske države, ki so s posebnim zakonom uredile rekonverzijo posojil iz švicarskih frankov v nacionalno valuto. Na Hrvaškem in Madžarskem je tako Zakon o obvezni rekonverziji tuje valutnih posojil v nacionalno valuto prestal tudi ustavno presojo. Leta 2004 je na tveganje tujevalutnih posojil v Avstriji opozoril tudi Mednarodni denarni sklad. Leta 2008 je Agencija za nadzor nad finančnim sistemom v Avstriji bankam priporočila, da prenehajo s prakso množičnega trženja tujevalutnih posojil, čemur so banke sledile. Slovenski regulator se je na podobne razmere v Sloveniji odzval počasneje in predvsem manj aktivno, kot bi od njega pričakovali.

Matjaž Sušnik iz Združenja Frank je opozoril, da so nacionalna sodišča pri sojenju v konkretnih primerih vezana na sodno prakso Sodišča EU, zato bodo morala v vseh konkretnih primerih presojanja morebitnih nedovoljenih pogodbenih pogojev uporabiti merila, ki jih je določilo Sodišče EU. Na tem mestu velja opozoriti na možno problematičnost velikega števila tožnikov, ki jih je v omenjenih sporih moč pričakovati, saj po mnenju Ustavnega sodišča lahko to pomeni znatno breme za sodni sistem, ki ima lahko negativne učinke na ustavno zajamčeno učinkovitost sodnega varstva.

Dejstvo je, da smo glede na aktualnost problematike razmerij med dajalci kreditov in kreditojemalci, katerih potrošniška kreditna pogodba je nominirana v švicarskih frankih ali vsebuje valutno klavzulo v švicarskih frankih, nedavno sodno prakso Sodišča EU ter ESČP in tveganje znatnega bremena sodnih postopkov za sodni sistem, v Državnem svetu presodili, da se na Ministrstvo za finance naslovi pobuda za proučitev možnosti reševanja omenjenih sporov z mehanizmi izvensodnega reševanja sporov ter pobuda za pripravo zakonskega predloga, ki bi na ustrezen način razreševal nastalo situacijo. V odgovoru je Ministrstvo za finance pojasnilo, da se zaveda problematike ter da je opravilo razprave z več deležniki, svoja prizadevanja pa vložilo v iskanje kompromisnih rešitev za dogovorni način reševanja problematike; ob tem je menilo, da zakonsko urejanje problematike posojil v CHF ni primerno. Tudi mnenje oz. apel, ki ga je včeraj naslovila na Državni svet BEUC (Evropska potrošniška organizacija: zastopa 43 neodvisnih potrošniških organizacij iz kar 32 evropskih držav), opozarja na odgovornost zaradi zatajitev in zavajanja ključnih finančnih inštitucij pri tem.

V Državnem svetu menimo, da je slovensko javnost in politiko treba seznaniti s sistemsko naravo te problematike, prav tako z morebitnimi posledicami za proračun Republike Slovenije, če se problematika ne bo rešila v okviru države in bo prišlo do odločanja pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. V ta namen se z Združenjem Frank pripravlja mednarodni javni posvet, na katerem želimo strokovno in splošno javnost  opozoriti na ta problem ter ju seznaniti s primeri dobrih praks v drugih evropskih državah. V želji po ustreznih in učinkovitih mehanizmih za zaščito potrošnikov bomo v Državnem svetu v sodelovanju s stroko in združenjem po potrebi predlagali tudi zakonodajno iniciativo.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane