O pokrajinah in njihovi vlogi na 18. Nomotehničnih dnevih

Tiskalniku prijazna oblika

Inštitut za primerjalno pravo in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani sta v okviru 18. nomotehničnih dnevov priredila okroglo mizo o tem, kaj prinaša nov osnutek pokrajinske zakonodaje, katerega proces priprave zakonodajnih podlag za ustanovitev pokrajin koordinira Državni svet. Dr. Boštjan Brezovnik, ki je vodil omizje, je izpostavil problem financiranja, zlasti pa pri tem opozoril na pojav nenehnih napetosti med državo in občinami glede zagotavljanja finančnih sredstev. Na podlagi zadnjih ocen je moč natančno oceniti zgolj prvo fazo procesa, to je vzpostavitev pokrajin in dvotirnega upravnega sistema, ki naj bi stopil v veljavo s 1. januarjem 2023.  Pokrajine bi za začetek delovanja oziroma za postopni prenos nalog in pristojnosti potrebovale po zadnjih ocenah 176 mio evrov. Kako bi to uredili nomotehnično, sta predstavila dr. Albin Igličar in dr. Gorazd Trpin. Cilj pokrajin je učinkovito in bolj smiselno družbeno upravljanje, sta bila nazorna v svoji diskusiji ter dodala, da imajo prav zaradi tega pokrajine dobro popotnico za uspešno vzpostavitev. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je predstavil politični pogled in okoliščine uvedbe pokrajin. Ali smo dovolj modri, sposobni in zreli, da ta proces izpeljemo do konca, je poskušal bolj podrobno in nazorno odgovoriti Alojz Kovšca. Sedanji razkropljeni sistem regionaliziranih podsistemov se bo moral bistveno spremeniti, kar bo imelo politične, organizacijske, pa tudi psihološke posledice, je še poudaril. Kot koordinator tega kompleksnega procesa bo Državni svet veliko napora vložil v dialog z lokalno samoupravo, zato bo v naslednjih treh mesecih potekala široka javna razprava po posameznih lokalnih skupnostih. Zakaj potrebujemo pokrajine, je v uvodu predstavil dr. Borut Holcman, ki je proces primerjal z zapletenim urarskim mehanizmom, v katerem so pokrajine v vlogi minutnega kazalca. Vsi sodelujoči v razpravi so bili mnenja, da je aktualni koncept zelo razvojno naravnan in ima navkljub zamudi veliko prednosti, da se razvojne razlike in zaostanki znotraj Slovenije nadoknadijo in pravičneje uredijo. Pri pregledu zgodovinskih listin za obdobje zadnjih tisoč let lahko ugotovimo, da so pokrajine ves čas žive tvorbe, ki so že v davnih časih služile za zavarovanje lastnine in dobrobiti ljudi, ki živijo na tem prostoru, je za zaključek izpostavil ta zgodovinski vidik dr. Holcman.

Video in foto: Milan Skledar/S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane