Odprtje razstave: Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja

Tiskalniku prijazna oblika

V Državnem svetu v okviru razstave Okupacijske meje 1941 – 1945 ekskluzivno predstavljamo originalne mejne kamne NDH-D

Ljubljana, 2. april 2019 - V preddverju dvorane Državnega sveta RS tokrat predstavljamo življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji med leti 1941–1945.  Razstavo v soorganizaciji z Državnim svetom prirejajo Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, ZRC SAZU, Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Druga svetovna vojna označuje enega izmed najbolj kritičnih trenutkov slovenske zgodovine. S Hitlerjevimi navodili o razkosanju Jugoslavije se je na našem ozemlju pojavilo pet različnih mejnih območij in mej, ki so globoko zarezale v vsakdanjik in ustaljene navade domačinov. Razstava, ki sta jo otvorila prof. dr. Božo Repe in predsednikDržavnega sveta Alojz Kovšca,  na dvanajstih panojih prikazuje, kako so bile meje politično in diplomatsko določene, kje je potekalo več kot 560 kilometrov okupacijskih meja od porečij Mure, Save, Sotle in Kolpe do triglavskega pogorja, kako so bile zavarovane z žicami, minskimi polji in stražnimi stolpi ter kako so potekali prehodi in kako so vse to doživljali ljudje, živeči ob meji.

Na razstavi je prvič in ekskluzivno predstavljen originalni mejni kamen NDH-D (Neodvisna država Hrvaška - Nemčija oz. nemški rajh), ki je v letih 1941-1945 označeval zastraženo, ožičeno in zaminirano državno (okupacijsko) mejo med predvidenim "tisočletnim" tretjim rajhom in njegovim satelitskim režimom NDH. To je današnja slovensko-hrvaška meja. Tedanja mejna ločnica med Nemčijo in NDH je v glavnem potekala po več stoletij stari upravni in narodnostni meji (od tromeje pri Središču ob Dravi preko Maceljskega pogorja, vzdolž celotnega porečja reke Sotle in vse do Gadove peči v deželi cvička v Posavju), danes pa po približno isti razmejitveni liniji poteka tudi republiška meja med Slovenijo in Hrvaško. Nemci in Hrvati so vzdolž tedanje nemško-hrvaške meje položili nekaj več kot 2.100 mejnikov, eden izmed njih je tako na ogled v Državnem svetu.
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je ob otvoritvi izpostavil: "Prav zato 2. svetovna vojna pomeni enega najbolj kritičnih in dobesedno mejnih trenutkov slovenske zgodovine. Razkosani na pet mejnih območij in mej so se ljudje vsakodnevno morali spopasti na najbolj krute možne načine. Pogled s časovne distance in z natančno zgodovinsko refleksijo nam omogoča, da teh 560 kilometrov okupacijskih meja pogledamo z očmi prav teh ljudi, ki so morali s tem bremenom ne le preživeti, temveč tudi desetletja obraniti slovensko narodno zavest. Mnogim ni uspelo preživeti, a slovenska država je ne glede na minska polja, bodeče žice, stražne stolpe … dobila svojo državotvornost in z njo nove meje. Prav te meje so danes skupne evropske meje. In na njih spet znova žice ter zidovi. Z današnjo otvoritvijo razstave imamo tako znova možnost, da prevetrimo to obdobje okupacijske zgodovine skozi prizmo sodobnega spreminjanja Evrope in sveta."

Nagovor: Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca - Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja

Nagovor: Redni prof. dr: Božo Repe - Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja

Video in foto: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

 

Copyright 2018, Vse pravice pridržane