Pojasnilo v zvezi z zakonodajnimi postopki Državnega sveta

Tiskalniku prijazna oblika

Ne glede na odločitev Državnega sveta, da se zaradi izrednih razmer, povezanih z epidemijo koronavirusa COVID-19,  vnaprej odpove zahtevi za odložilni veto ter se tako zakonodajni postopek urgentne zakonodaje skrajša za teden dni, se to v praksi ne odraža, kot bi si želeli. Predsednik Državnega zbora namreč lahko pošlje zakon v razglasitev šele osmi dan po sprejemu zakona, ker tako izrecno določa drugi odstavek 222. člena Poslovnika Državnega zbora. Tega roka ne sme skrajšati, ker  ima v skladu z drugim odstavkom 91. člena Ustave Državni svet pravico, da v sedmih dneh od sprejema zakona zahteva, da Državni zbor o njem še enkrat odloča, in ker imajo v skladu z drugim odstavkom 12. a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI) določeni upravičenci pravico, da prav tako v sedmih dneh od sprejema zakona vložijo pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Zakon torej kljub naporom Državnega sveta ne sme biti poslan v razglasitev pred iztekom sedemdnevnega roka od njegovega sprejema. 

Po mnenju predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce je ZRLI popolnoma zastarel. Med drugim je v njem določba, ki Državni svet uvršča med upravičence za referendumsko zahtevo, čeprav je Državni zbor Državnemu svetu to možnost odvzel. V Državnem svetu upravičeno pričakujemo novelo ZRLI, s katero se zakon prilagodi obstoječim razmeram ali vsaj suspendira njegova veljava za določen čas trajanja izrednih razmer v času epidemije koronavirusa COVID-19.

Foto: Milan Skledar

Copyright 2018, Vse pravice pridržane