Poslanica podpredsednika Državnega sveta Matjaža Švagana ob slovenskem kulturnem prazniku

Tiskalniku prijazna oblika

"Svet ne bi bil nikoli tak, kot je, če ne bi opeval pesmi o življenju, o iskanju smisla, o sreči, o hrepenenju in o ljubezni, tej večni in neizčrpni temi."

V znamenju praznovanja slovenskega kulturnega praznika, ki ga slavimo na dan, ko je svet zapustil naš pesniški velikan France Prešeren, davnega leta 1849 v Kranju, imamo tako enkratno priložnost, da se prelevimo v pesniški svet našega največjega poeta – Franceta Prešerna spet znova in znova, a spet malo drugače. Kot vsak prerok in mislec jutrišnjega dne je tudi naš pesnik doživel grenko usodo družbenega nerazumevanja: »Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laže, on živi, umrjè brez d' narja.« In kako mu danes vračamo, kar nam je neprecenljivega podaril? Spreminjamo svoj odnos do kulture, države, domovine, drug do drugega? Znamo z distanco in odgovornostjo gledati v preteklost, da bi razumeli prihodnost?

Prešernove Poezije predstavljajo vrh slovenske pesniške dediščine. Zato je razumljivo, da se je z njegovim pesniškim opusom ukvarjala množica literarnih zgodovinarjev in teoretikov, na knjižnih policah se tarejo prave mojstrovine o našem pesniškem velikanu, njegovem opusu in jeziku. A ne glede na vse lahko prav vsak izmed nas dan za dnem z njim odkrije nekaj novega, enkratnega in izjemnega. O smislu svojega bivanja, o srečnem življenju, o lastnih krepostih, o odnosu do soljudi in družbe … A na tem mestu in ob tej priložnosti bi želeli opozoriti še na nekaj drugega. Samobitnost, narodni ponos in samozavest so brez dvoma Prešernova vztrajna zapuščina, ki jo bomo zapravili, potrošili v nič, če ne bomo sami pri sebi spremenili odnosa do lastne kulture in jezika. Svet ne bi bil nikoli tak, kot je, če ne bi opeval pesmi o življenju, o iskanju smisla, o sreči, o hrepenenju in o ljubezni, tej večni in neizčrpni temi. Tokrat smo se namenoma naslonili na pozitivne vrednote, ki nas delajo srečne, zadovoljne in samozavestne. Kot posameznike, a tudi kot družbo. Narod brez kulture in svojega jezika ne bi mogel nastati niti obstati. Prav zato si želimo, da sta kultura in njen praznik nekaj veselega, radostnega, židanega in prešernega. Ni naključje, da ponuja tako čudovite sopomenke za veselje naš slovenski jezik! Želimo si, da bi ta pogled delili tudi tisti, ki slavijo kulturo kot njeni patroni in nosilci, žal pa na številnih državnih proslavah namesto veselja slavimo celo resnost, dolgčas, zamorjenost … Mogoče se skriva najboljši recept v resničnih zgodbah naših literarnih velikanov, ki so živeli na dnu, v uboštvu, preganjani in bolni, pa vendar so videli lepoto sveta in svetlost prihodnosti bolje in prej kot drugi.

Uživajte v čistem pristnem veselju ob lepi besedi, glasbi, umetnini, filmu in še bi lahko naštevali. Doma, na prireditvah, kjer koli … Sproščeno se ozrite okrog sebe, pa boste videli, da imamo res prav vse. Veselo praznovanje!

Copyright 2018, Vse pravice pridržane