Posvet o vojnih grobovih, pokopališčih in grobiščih

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet Republike Slovenije in Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč sta 28. oktobra 2021, v dvorani Državnega sveta RS, pripravila posvet o vojnih grobovih, pokopališčih in grobiščih. 

"Slovenci smo umirali pod različnimi zastavami na bojiščih širom Evrope, ne le doma. Vsem padlim pa je skupno eno – umrli so z mislijo, da se borijo za svobodo in svoj dom. Vsak, ki pade na bojišču za katerokoli domovino in ideal, je vreden spoštljivega spomina v simbolični opomin nam in zanamcem, da je vojna posledica nezmožnosti ali nepripravljenosti iskanja svetlih rešitev. Vsem padlim in umorjenim je bilo življenje odvzeto s silo. Nihče ni dal življenja, ampak je dal svojo moč, vero, znanje in pogum. V današnjih dneh še vedno poteka ideološki boj med desnimi in levimi – boj za pravico do groba. Kako zelo nesmiseln je ta boj, priča dejstvo, da v resnici ni primerno poskrbljeno ne za grobove enih ne drugih," je med drugim v uvodnem nagovoru poudaril predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca.

Mag. Janez Žakelj, državni sekretar na MORS, je spomnil, da se bližamo dnevu mrtvih, ko je spomin na pokojne še bolj prisoten, odrekanje pravice do groba je zavržno dejanje in s stališča civilizacijskih norm nedopustno. Državi skrb za pokop in pravico do groba in imena nalagajo številni pravni akti in mednarodne obveznosti. Država mora v okviru mednarodnih sklenjenih pogodb poskrbeti za pokopališča in grobove tujih vojakov na naših tleh, prav tako pa mora biti poskrbljeno za obeležja in grobove naših žrtev, ki so pokopani v tujini. Žal v preteklost na tem področju ni bilo storjeno vse, zato se spopadamo s pomanjkljivimi evidencami in številnimi vprašanji, ki se tičejo grobov partizanov, ujetnikov, taboriščnikov, zapornikov, padlih v 1. in 2. svetovni vojni in vseh drugih žrtev, prav tako pa tudi proces odkrivanja prekritih grobišč še ni dokončan. Tudi zato, da se naredi bistven korak naprej, je Vlada  2021 ustanovila Upravo za vojaško dediščino pri Ministrstvu za obrambo, ki bo med drugim skrbel tudi za vojna grobišča in grobove. Ta služba bo nadaljevala že doslej opravljeno delo in ga še nadgradila. Skrb za vojna grobišča mora ostati trajna in pomembna naloga RS.

Rok Šteblaj, v.d. generalnega direktorja novoustanovljene Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino, je poudaril, da bo uprava prevzela naloge, ki so jih prej opravljala tri ministrstva. Opozoril je, da je področje vojnih grobov in vojnih grobišč zelo obsežno, prav tako pa so vidni znaki neenotnega in neažurnega urejanja problematike. Gre za več kot 2000 lokacij po Sloveniji in tujini, kjer so pokopani naši državljani. Uprava je svoje delo najprej usmerila v pregled in urejanje podatkov v registru vojnih grobišč in prenos na enotno elektronsko platformo, pripravlja se tudi pregled stanja, ki bo podlaga za predvidljive in usmerjene načrte vzdrževanja in obnove vojaških grobov v naslednjih letih. Veliko dela upravo čaka pri vpisovanju grobišč v register vojnih grobišč. Pri njihovem delu bo nujno dobro sodelovanje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter z lokalnimi skupnostmi. Prav tako bo nujno povezovanje s strokovnimi institucijami – muzeji, arhivi … 

V nadaljevanju je bilo predstavljenih nekaj strokovnih prispevkov na temo raziskovanja in urejanja vojnih grobov in vojnih grobišč. Tako je dr. Peter Mikša predstavil projekt nove podatkovne in prostorske baze prikritih vojnih grobišč kot podlage za upravljanje registra vseh vojnih grobišč. S sodelavci so opravili pregled opravljenega dela pri popisu prekritih vojnih grobišč in pripravili analizo starih podatkov in njihovega urejanja ter na tej podlagi vzpostavili novo bazo. Postavili so tudi novo spletno aplikacijo z vnosom vseh preverjenih podatkov o prekritih grobiščih in nastala je baza, ki je prilagojena sedanjemu času in bo omogočala povezovanje tudi z drugimi bazami vojnih grobišč. Pripravljavci želijo, da se nova baza prekritih vojnih grobišč povezuje z registrom vojnih grobišč.

Dr. Marta Rendla z Inštituta za novejšo zgodovino je spregovorila o krajih smrti in krajih grobov v zbirki podatkov o žrtvah druge svetovne vojne in poudarila, da so ti podatki o žrtvah slabše raziskani. Znotraj inštituta so v okviru več projektov opravljali sistematične popise vseh žrtev v 2. svetovni vojni in po vojni, ne glede na status žrtev. Izpostavila je tudi, da ljudje želijo poznati kraje smrti in kraje pokopov svojih sorodnikov, članov družine, saj tako lahko žalujejo, zato je nujno poznati te podatke.

Dr. Robert Peskar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je predstavil vojna in povojna grobišča v luči varstva in ohranjanja kulturne dediščine, zlasti v luči evidentiranja grobišč kot kulturne dediščine. Za takšne vpise v kulturno dediščino veljajo točno določeni pogoji in  mnogokrat se je izkazalo, da posamezne lokacije ne dosegajo kriterijev za vpis na seznam. V prispevku je nakazal možnosti rešitev za ta odprta vprašanja, ki bodo sledila zakonskim določbam.

Dr. Jože Dežman je izpostavil, da je 30-letnica države čas, da se premaknemo naprej pri raziskavah vojnih grobov in vojnih grobišč, v 30 letih je bilo marsikaj postorjenega, mnogo dela pa nas še čaka, vendar gre delovanje v pravo smer, pozdravil je tudi začetek delovanja nove Uprave za vojaško dediščino pri MORS. V prispevku je izpostavil nezanesljivost številk, s katerimi imamo opravka pri doslej znanih podatkih o žrtvah 1. In 2. svetovne vojne na slovenskih tleh in poimenovanju žrtev z imeni in priimki, zato čaka upravo in raziskovalce na vseh nivojih še izjemno veliko dela. Poudaril je, da so točke temeljnih odnosov med nami živimi v odnosu do vojnih grobišč in grobov revizija, raziskava, varovanje, urejanje in dialog. Pri tem imajo veliko vlogo in odgovornost vse stroke in vanje bo treba investirati, da bodo lahko opravile  raziskave za nadaljnje razčiščevanje odprtih vprašanj vojnih grobov in vojnih grobišč

Na posvetu so bile predstavljene sveže pobude, da bi pri raziskovanju in urejanju vojnih grobov, pokopališč in grobišč v Republiki Sloveniji dosegli ureditev, primerljivo z zahodnimi demokracijami. Namen posveta je spodbuditi dialog in nadaljnji razvoj raziskovanja, urejanja in vzdrževanja vojnih grobov in grobišč v Sloveniji ter slovenskih vojnih grobov in grobišč v tujini. Sektor za vojne grobove in grobišča v Upravi za vojaško dediščino pri Ministrstvu za obrambo je prva ustanova, ki bo enotno skrbela za vojne grobove in grobišča v Sloveniji in slovenske grobove in grobišča v tujini. Nobena kategorija vojnih grobov in grobišč v Sloveniji ni ustrezno raziskana, zato je nadaljnje raziskovanje nujno, da bo mogoče vzpostaviti korekten register vojnih grobov in grobišč.

Video in foto: Milan Skledar/S-tv

Nagovor predsednika Državnega sveta RS Alojza Kovšce

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane