Predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide mag. Peter Požun na medparlamentarni konferenci Evropa v pandemiji: Raziskave in inovacije za bolj odporen zdravstveni sistem

Tiskalniku prijazna oblika

V okviru parlamentarne dimenzije nemškega predsedovanja Evropski uniji je bila 7. 9. 2020 Medparlamentarna konferenca z naslovom Evropa v pandemiji: raziskave in inovacije za bolj odporen zdravstveni sistem. V imenu Državnega sveta Republike Slovenije se je konference, ki je spričo aktualnih razmer, povezanih s COVID-19, potekala prek video povezave, udeležil predsednik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide mag. Peter Požun.

Uvodoma je zbrane nagovoril Thomas Oppermann, podpredsednik nemškega Bundestaga, sledila sta dva vsebinska sklopa uvodnih predstavitev in razprave.

V okviru prvega sklopa z naslovom Solidarnost in suverenost: za bolj odporen zdravstveni sistem v Evropi so svoje poglede kot uvodni govorniki delili Sandra Gallina, namestnica generalnega direktorja Generalnega Direktorata Evropske komisije za zdravje in varnost hrane, dr. Peter Liese, član Odbora Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter dr. Andrea Ammon, direktorica Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).

V drugem delu so bile uvodne predstavitve in razprave osredotočene na temo čezmejnega sodelovanja v zdravstvenem raziskovanju in financiranja raziskovanja v EU z namenom podpore trajnostnemu kriznemu upravljanju. V okviru navedene sekcije sta udeležence konference uvodoma nagovorila Jean-Eric Paquet, generalni direktor Generalnega direktorata Evropske komisije za raziskave in inovacije ter profesor Christian Drosten, direktor Inštituta za virologijo v berlinski bolnišnici Charité.

Razprava predstavnikov parlamentov in na konferenci prisotnih znanstvenikov je pokazala, da si nacionalni parlamenti želijo nadaljnje krepitve sodelovanja na ravni EU ter pospešeno digitalizacijo v zdravstvu in družbi na splošno, kot možen del rešitve nastale situacije (primer mobilnih aplikacij za beleženje stikov z okuženimi, ki bi morale biti čezmejno uporabljive), pri čemer pa je bilo opozorjeno tudi na nujnost zaščite občutljivih osebnih podatkov in pacientove pravice.

Poseben poudarek je bil v razpravi dan krepitvi raziskav v zvezi s COVID-19 ter razvoju, proizvodnji in pričakovanjem o vsesplošni dostopnosti cepiva proti COVID-19. Pri tem je bilo opozorjeno na nujnost smotrne porabe sredstev, ki so na voljo za raziskave in razvoj tako na nacionalni kot  ravni EU s poudarkom na nujnosti povezovanja različnih finančnih virov ter na različnih nivojih (akademski in aplikativni), pa tudi čezmejno (vključevanje znanstvenikov iz Afrike). Izpostavljena je bila tudi nujnost koordinacije raziskovalnih projektov, s čimer se lahko prihrani tako (kadrovske in finančne) vire kot čas.

Večkrat je bil v razpravi omenjena tudi nujnost ustreznega in pravočasnega obveščanja javnosti o aktualnih ugotovitvah iz raziskav in različnih študij virusa COVID-19 ter iskanju cepiva. Izražene so bile tudi želje po čim bolj enotnem odzivu na virus COVID-19 in z njim povezane posledice na ravni EU, k čemur naj bi pripomogla tudi krepitev nacionalnih zdravstvenih sistemov in vzpostavljanje skupne baze podatkov in znanstvenih ugotovitev, povezanih s COVID-19.

V prvem delu konference, ki je bila med drugim namenjena tudi iskanju odgovorov na vprašanje, česa so se države naučile v prvem valu COVID-19 in kako bi lahko v prihodnje lahko odreagirale bolje, predvsem pa bolj povezano, je svoje stališče v okviru razprave predstavnikov nacionalnih parlamentov podal tudi državni svetnik mag. Peter Požun.

Poudaril je, da je pandemija COVID-19 več kot jasno pokazala vse točke moči, pa tudi šibkosti zdravstvenih sistemov v državah EU. Poudaril je, da se je v času pandemije vsaka država EU skušala čim boljše odzvati na precej kaotičen in nepredvidljiv razvoj širjenja COVID-19 po svetu in tudi Evropi. Pri tem so bili zdravstveni sistemi pod velikim pritiskom in, četudi smo vsi del iste Unije, se je izkazalo, da so bile države članice v začetku epidemije bolj kot ne prepuščene same sebi, svoji sposobnosti organizacije in virom, ki so jih imele na voljo.

Spričo pandemije je, kot je poudaril, postalo tudi precej jasno, kako zelo pomembno je imeti na voljo dovolj kadrovskih virov, kapacitet in sredstev za soočenje s krizno situacijo, ki terja hitre in predvsem prave odzive. Samo še bolj očitno je postalo tudi to, da kadar smo soočeni s pomanjkanjem medicinske opreme in materialov, lastne raziskave in inovacije, v povezavi s proizvodnimi kapacitetami, postanejo izrednega pomena.

Glede na vse navedeno se je državni svetnik mag. Peter Požun spraševal, če ni ravno zdaj pravi čas, da se opravi revizijo zdravstvenih sistemov v EU in pod vprašaj postavi trenutni obseg njihovega financiranja iz javnih sredstev, pa tudi raziskave in razvoj na tem področju ter dobavne verige, v kontekstu slednjega pa odvisnost EU od drugih držav.

Poudaril je tudi, da analiza načinov in posledic soočanja s COVID-19 po različnih evropskih državah kaže na to, da so se države s trdnim in prevladujočim javnim zdravstvenim sistemom, ki se ga lahko hitreje in bolj učinkovito organizira, veliko bolje soočile s pandemijo COVID-19 kot države, v katerih se na področju zdravstva v večji meri zanašajo na zasebno iniciativo. Posledično bi bilo po njegovem mnenju na ravni EU treba proučiti tudi to dimenzijo, torej kako okrepiti javne zdravstvene sisteme na način, da bo tudi v takšnih nepričakovanih situacijah, kot je pandemija COVID-19, vsak državljan EU lahko prepričan, da bo nemudoma deležen najboljše možne zdravstvene oskrbe.

Copyright 2018, Vse pravice pridržane