Primorska po krizi COVID-19

Tiskalniku prijazna oblika

Primorska po krizi COVID-19, sodelovanje pri oblikovanju in izvedbi ukrepov

Vse kaže, da bo po krizi COVID-19 Primorska regija okrevala težje kot ostale regije

Danes, 5. junija 2020 je v Državnem svetu potekal posvet "Primorska po krizi COVID-19", ki je osvetlil težave Primorske, še posebej obmejnih območij Goriške, kjer so določene panoge skoraj popolnoma odvisne od italijanskih kupcev in gostov. Kljub postopnemu odpiranju meja, zaradi negotovosti v Italiji do sedaj sprejeti ukrepi vlade ne omogočajo preživetja številnih podjetij. Kako najti izhod iz krize, kje zagotoviti sredstva, o tem so razpravljali udeleženci posveta z različnih zornih kotov. Evropska poslanka Romana Tomc je na posvetu poudarila, da je Bruselj naklonjen odpiranju mej med državami članica EU, za pomoč iz krize in gospodarski zagon pa Evropa namenja ogromno dodatnih sredstev, tako v obliki kreditov kot tudi finančnih pomoči. Paket okrevanja po epidemiji koronavirusa je lahko dobra podlaga za oblikovanje razvojne politike po najbolj kritičnih regijah in panogah.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je v uvodu poudaril, da je čas dragocen in da vsaka izgubljena minuta pomeni konkretne boleče rezev gospodarstvu, izgubo delovnih mest, socialne stiske, beg možganov … Ob tem je še opozoril zlasti na probleme manjših gospodarskih subjektov, ki se zaradi likvidnostnih težav, težje prebijajo skozi krizo, je izpostavil Kovšca. Sam osebno temu dogodku daje dodatni pomen, in sicer v tem vidi predvsem vzorčen model konstruktivnega dialoga med državo, lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom, ne glede na katero regijo se problematika nanaša. Zato predlaga formiranje posebne delovne skupine v sestavi pobudnikov iniciative Rešimo Goriško, sveta županov goriške in severne primorske regije, resornih ministrstev, gospodarskih in razvojnih asociacij ter obeh domov slovenskega parlamenta, ki bo redno mesečno preverjala proces oblikovanja in izvajanja ukrepov ter aktualno gospodarsko sliko v regiji.

Predstavnik podjetniško-gospodarske pobude »Rešimo Goriško« Marino Furlan je poudaril, da Goriška, ki desetletja »nosi zlata jajca«, potrebuje premostitveno pomoč, in izpostavil ključne ukrepe za ohranitev delovnih mest: 1. podaljšanje ukrepa čakanja na domu do popolne normalizacije razmer v Italiji (do septembra), 2. ukrep oprostitve, ali delnega subvencioniranja plačila socialnih prispevkov za mikro, mala in srednja podjetja (do septembra), 3. dejansko aktiviranje likvidnostne sheme, ki kljub sprejetemu zakonu zaradi pasivnosti bank ne deluje, 4. prednostna obravnava Goriške pri izvajanju programov, razpisov ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstva za kmetijstvo, 5. premestitev bodoče elektronske točke cestninjenja na Vogrsko, za odcep Nova Gorica.

V razpravi so sodelovali predsednik Državnega sveta, državni svetniki, poslanci, župani, podjetniki, predstavniki uprav, tudi poslanska Evropskega parlamenta Romana Tomc članica posvetovalne skupine Vlade Republike Slovenije za pripravo proti-kriznih ukrepov. Župan Nove Gorice, dr. Klemen Miklavič, je izpostavil, da je potrebno ukrepati takoj, ne čakati na statistike, dolgotrajne analize, predsednik uprave družbe Hit, ki je steber lokalnega gospodarstva in brez prihodkov od 10. marca, je izpostavil potrebo po vsaj začasnem znižanju davka od iger na srečo, kar bo omogočilo revitalizacijo dejavnosti v naslednjih mesecih. Stojan Ščurek, vinar, je poudaril, da se je prodaja vina v letu 2020 zmanjšala za kar 70 odstotkov, zaradi specifičnosti dejavnosti si čakanja na delo na domu ne morejo privoščiti, ljudje delajo, prihodkov pa ni, saj so restavracije in igralnice zaprte, tudi ob odpiranju meje pa ni pričakovati hipne vrnitve italijanskih gostov. Tomaž Kavčič, chef, Dvorec Zemono, je apeliral na hitrost ukrepanja in izpostavil, da si gostinstvo na Goriškem ne bo opomogle še mesece, opozoril je tudi na problematičen, odklonilni odnos do italijanskih gostov v delu javnosti, ki je posledica obsežne epidemije v Italiji in strahu pred ponovnim širjenjem virusa.

Prisotni so izpostavili, da mora biti sposobnost učinkovite politike predvidevati, upravljati, zato pričakujejo umestitev ukrepov v dopolnitve obstoječih zakonskih paketov, ali v PKP4, ki ga napoveduje vlada v naslednjih tednih.

Program posveta Primorska po krizi COVID-19

Foto in video: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --
-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane