Seja občinskega sveta Občine Krško

Tiskalniku prijazna oblika

S krškimi občinskimi svetniki o novi pokrajinski delitvi Slovenije

Krško, 23. januar 2020

Na 11. seji Občinskega sveta Občine Krško so se na pobudo župana mag. Mirana Stanka svetnice in svetniki seznanili s procesom priprave vnovične uvedbe pokrajin v Sloveniji. V imenu koordinatorja projekta je zbrane nagovoril predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Podrobnosti pa sta utemeljila tudi člana strokovne skupine, ki je pripravila pravno podlago, o kateri trenutno poteka javna razprava, dr. Boštjan Brezovnik in dr. Gorazd Terpin.

Pokrajinska zakonodaja je kompleksen in zahteven projekt, ki so si ga v strokovni skupini pod okriljem Državnega sveta zastavili skozi koncept vsevključujočnosti. Fokus pripravljalcev je, da proces zaživi od spodaj navzgor in da so pokrajine prednostno razvojno naravnane. Mnoge probleme, s katerimi se soočajo zlasti lokalne skupnosti, bi se lažje in hitreje reševale z ustanovitvijo pokrajin. Ne želimo si pokrajin kot novega dodatnega birokratskega nivoja. Uvedba pokrajin rešuje velik razkorak med odločanjem na državni ravni in potrebami na lokalni oz. občinski ravni. Pokrajine bodo določene po številnih različnih kriterijih, kjer se bodo upoštevali tudi obstoječi državni podsistemi, ki med seboj še niso povezljivi. Svet pokrajin in svet občin bosta ključna organa pokrajine. Katalog pokrajin in vlogo občin v novih pokrajinah predstavlja obsežen sistem pristojnosti in nalog. Z njimi se želi zmanjšati moč države, kar je nujen pogoj za začetek dolgotrajnega procesa decentralizacije in debirokratizacije. Jedro administracije pa naj bi v tem predlogu nosile upravne enote.
Gre za enega ključnih projektov v Sloveniji, je prepričan dr. Boštjan Brezovnik. Opozoril je na problem migracij, zlasti močna koncentracija v Ljubljani s strani delovno aktivnih ljudi, vse skupaj pa povzroča nezdravo demografsko razmerje. Problem so tudi vse bolj investicijsko izčrpane slovenske občine, ki tudi ne morejo finančno slediti evropskim razpisom. Gre za veliko in pomembno reformo, katere priložnost je Slovenija že enkrat zamudila.

Velika spodbuda, da proces pripeljemo v več korakih do konca, je tudi dokaj sprejemljiva teritorialna razčlenitev. Gre za obsežno nalogo, ki bi jo izvajali postopoma do leta 2030. Pred nami je tretja faza, priprava ocene finančnih sredstev. Ob tem bomo dodatno ocenili, koliko država že danes namenja razvojnih sredstev na teh območjih. Vse kaže, da so sredstva po Sloveniji razdeljena neenakomerno in da imamo izrazito neenakomeren razvoj.

Dotaknili so se tudi konkretnega problema Zasavja in Posavja, kjer bi v primeru nepovezovanja dobili šibke in med seboj neuravnotežene pokrajine. Bistveno za oblikovanje upravnih sistemov je združevanje skupnih interesov, je prepričan dr. Gorazd Trpin. Pri oblikovanju razvojnih nalog ne potrebujemo posebno velikih normativnih okvirov, pač pa dovolj veliko politično in družbeno podporo. Dinamičnost pa je dejavnik, ki ga bomo morali upoštevati v vseh nadaljnjih korakih.

Župan Občine Krško mag. Miran Stanko je poudaril, da so na lokalni ravni nasprotovali prvotni ideji o t. i. dolenjski regiji. Posavje se lahko pohvali s sodelovanjem vseh šestih občin, zato je želja, da ostanejo skupaj. V tem času so se sestali župani zasavskih in posavskih občin z namenom, da sami preverijo možnosti za skupno pokrajino. Vzdušje je kljub nekaterim pomembnim oviram pozitivno in je dobra osnova za nadaljevanje približevanja, zlasti v luči projekcije prihodnjega razvoja.

 

Foto: Patricija Šašek

Copyright 2018, Vse pravice pridržane