Spoštovanje principa subsidiarnosti v Evropski uniji in Sloveniji

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet Republike Slovenije je 12. novembra 2018 organiziral posvet o Spoštovanju principa subsidiarnosti v Evropski uniji in Sloveniji.

Spoštovanje načela subsidiarnosti v Evropski uniji in v Sloveniji ter vloga nacionalnih parlamentov pri tem je bila osrednja tema strokovnega posveta  12. novembra v dvorani Državnega sveta. Namen posveta je bilo osvetliti pomembnost uporabe načela subsidiarnosti v Sloveniji in Evropski uniji.  Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je razpravo začel s pojasnilom, da je subsidiarnost načelo, ki uveljavlja primarnost odločanja na najnižji možni ravni, s čimer se preprečuje zloraba oblasti kot posledica koncentracije oblasti na neprimernih ravneh. Načelo je tako tesno povezano s koncepti nujnosti, učinkovitosti, sorazmernosti, demokratičnega odločanja in s preprečevanjem avtonomije oblasti, kar je v svojem nagovoru poudaril tudi pobudnik strokovnega posveta Anton Kokalj. Subsidiarnost je mogoča le v odprtih in svobodnih družbah, ne pa v enoumju, je pritrdil še Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude. Iz naštetega je jasno razvidna teža, ki jo v Lizbonski pogodbi opredeljeno načelo subsidiarnosti nosi v zakonodajnih postopkih in postopkih odločanja na nacionalni ravni. Koncept subsidiarnosti se odraža predvsem kot ovira, ki preprečuje, da bi Evropska unija pri svojem delovanju posegala na področja, ki niso v njeni izključni pristojnosti, hkrati pa se omogoča način sprejemanja odločitev, ki je bližje državljanom Evropske unije. Tudi Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, je poudaril pomen decentralizacije in odločanja po pristopu »od spodaj navzgor«. Spoštovanje načela subsidiarnosti je med drugim pokazatelj zaupanja in demokratične oblasti v državi, je bil prepričan dr. Blaž Ivanc. Pazljivi moramo biti, da odločanje o stvareh, ki spadajo v pristojnost nacionalne ravni, ne prelagamo v pristojnost Evropske unije. Na ta način zagotavljamo izvajanje načela subsidiarnosti v praksi, je opozoril dr. Darij Krajčič, predsednik Odbora za zadeve Evropske unije v Državnem zboru. Da bi zagotovili dejansko spoštovanje načela subsidiarnosti in z njim povezanega načela sorazmernosti, so nujni primerni nadzorni organi, ki preverjajo izvajanje subsidiarnosti na državni, regionalni in lokalni ravni. Če osnutki zakonodajnih aktov niso usklajeni z načelom subsidiarnosti, imajo nacionalni parlamenti, skladno z mehanizmom za preverjanje subsidiarnosti, možnost, da Evropski komisiji posredujejo obrazloženo mnenje, je pojasnil dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, in ob tem pozval k še pogostejši uporabi teh instrumentov. V tej luči je zaradi prekrivanja določenih pristojnosti Evropske unije in področij v Državnem svetu zastopanih interesnih skupin posebej primeren tesnejši nadzor Državnega sveta nad uporabo omenjenega načela. V svojem nagovoru je dr. Ivan Žagar, vodja slovenske delegacije v Odboru regij, med drugim pojasnil, da je za kontrolo nad izvajanjem načela subsidiarnosti pooblaščen tudi Odbor regij, ki lahko v primeru kršitve subsidiarnosti zaprosi za razveljavitev nove zakonodaje Evropske unije in tako posledično skrbi za demokratično odločanje v Evropski uniji ter boljše življenjsko okolje državljanov Evropske unije. Pri slednjem imata veliko vlogo tako Državni svet kot tudi Državni zbor, je poudaril Bojan Kekec, predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, ter hkrati izrazil zaupanje v sodelovanje pristojnih delovnih teles Državnega sveta ter Državnega zbora. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da mora biti za pravilno izvedbo načela subsidiarnosti na najnižjih ravneh odločanja zagotovljena tudi določena stopnja finančne avtonomije, saj lahko le tako omogočimo učinkovito ter neodvisno odločanje, je še opozoril Darko Fras.

Zagotovo bodo takšni in podobni strokovni posveti v bodoče zelo dobrodošli, predvsem zaradi boljšega razumevanja namena omenjenega načela in zagotavljanja večje demokratičnosti v Evropski uniji. Subsidiarnost, ki se pojavlja v obliki varovalke pred centralizacijo oblasti, je za Slovenijo, kot demokratično in pravno državo, izjemnega pomena. Subsidiarnosti moramo izkazati ustrezno mero spoštovanja, saj so takšni načini približevanja oblasti najnižjim ravnem odločanja gotovo v interesu slehernega državljana, ki si želi živeti v pravični in svobodni državi.

Zapisala: Tjaša Fajdiga

 

Izvor načela subsidiarnosti je večplasten, zato pri njegovi interpretaciji včasih prihaja do različnih pogledov. Ne glede na to velja, da načelo subsidiarnosti uveljavlja primarnost odločanja na najnižji možni ravni organiziranih skupin v družbi, ki je še vzdržna. S tem se preprečuje nezadovoljstvo; z demokratičnim odločanjem in koncentracijo oblasti na neprimernih nivojih in s tem možna zloraba oblasti.

Načelo je tesno povezano s koncepti nujnosti, učinkovitosti, sorazmernosti in dobrega vladanja. V zadnjem desetletju je načelo postalo poleg načela sorazmernosti spet bolj izpostavljeno kot način približevanja Evropske unije državljanom. Pri preverjanju, kako spoštovanje načela subsidiarnosti poteka v kompleksnosti življenja Evropske unije, je treba preveriti, če je načelo spoštovano tudi na državni, regionalni, lokalni in še bolj na primarnih ravneh. Posvet je tako osvetlil celovitost načela in njegovo spoštovanje v praksi.

"Današnji posvet je namenjen prav refleksiji koncepta subsidiarnosti in vlogi nacionalnih parlamentov pri tem. Glede na to, da je Državni svet drugi, sicer nepopolni parlamentarni dom in se nekatere pristojnosti Unije lepo pokrivajo s področji v Državnem svetu zastopanih interesnih skupin, se zastavlja tudi vprašanje primernosti Državnega sveta za demokratični nadzor," je med drugim opozoril predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in nadaljeval: "Pri tem izpostavljam področje kmetijstva, raziskav in razvoja in seveda še prav posebej področje regionalne politike. Vsa ta področja niso pomembna le zaradi prekrivanja pristojnosti, temveč tudi zaradi finančne pozornosti, ki jim jo namenja Evropska unija. Obenem gre tudi za področja, na katerih ukrepi Unije v vsakdanjem življenju najbolj občutijo državljani članic, na ta način pa bi lahko morda tudi Državni svet v določeni meri pripomogel k prizadevanjem za zmanjševanje demokratičnega deficita," je poudaril predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.

Nagovor: Spoštovanje principa subsidiarnosti v Evropski uniji in Sloveniji

Tomaž Merše: Subsidiarnost med državo in družino

Foto in video: Milan Skledar /S-tv

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane