Župani JV Slovenije si s pokrajinami obetajo več avtonomije in drznejše razvojne načrte

Tiskalniku prijazna oblika

Razvojni center Novo Mesto je v luči priprave nove pokrajinske zakonodaje za člane Sveta regije Jugovzhodne Slovenije pripravil predstavitev, ki je zaradi epidemioloških razmer potekala na daljavo, na kateri je poleg koordinatorja projekta Državnega sveta in članov pripravljalne strokovne skupine sodelovalo kar 21 lokalnih skupnosti. Župani in vodstva občin so po podrobni predstavitvi s strani predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in dr. Boštjana Brezovnika predstavili  svoja stališča in odprte dileme. Skupno jim je bilo, da so pokrajine nujne in da si z njimi lahko obetamo več avtonomije ter drznejše razvojne načrte.

V uvodu je predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca predstavil proces priprave zakonskih podlag za ustanovitev pokrajin, dr. Boštjan Brezovnik pa ključne poudarke in novosti osnutka pokrajinske zakonodaje, ki je trenutno v javni razpravi med lokalnimi skupnostmi do 1. julija letos. Alojz Kovšca je poudaril, da je trenutna korona kriza pokazala, da bi Sloveniji še kako prav prišel nivo pokrajin. Žal se danes soočamo z izrazito centralizacijo, problemi, kot so dnevne migracije, selitev gospodarskih gigantov iz periferije, odhajanje mladih in perspektivnih kadrov, odtujenost državnega aparata, preobremenjene občin, so vse večji in bolj pereči. Tudi državni podsistemi, ki imajo naravo regijskega delovanja, med seboj niso kompatibilni. V javni razpravi sta tako osnutka zakona o ustanovitvi pokrajin in zakona o pokrajinah. V predstavitvi je še izpostavil finančne vire pokrajin in razlike s financiranjem občin. Z ustanovitvijo pokrajin se vloga občin ne spreminja, še naprej bodo lahko projektno sodelovale znotraj in zunaj pokrajine, velik izziv bo zagotoviti usposobljene kadre za vodenje pokrajin. Težko je oceniti v danem trenutku, koliko nas bodo pokrajine realno stale, saj bodo različne, predviden pa je prenos milijarde in pol z države na pokrajinski nivo, je še dodal Kovšca.

Strokovna skupina je najprej pripravila pregled dobrih praks v Evropi, sledila je teritorialna členitev kot pravno-organizacijska podlaga, pri tem so poleg zgodovinskih, kulturnih in geografskih izhodišč upoštevali tudi priporočila Sveta EU. V času razprave po občinah se je pokazala potreba za dodatno členitev, zlasti v primeru ločene Koroške pokrajine, delitve Štajerske pokrajine, delitve Zasavsko-posavske pokrajine, delitve Osrednje-slovenske pokrajine ter dodatno v primeru Kopra kot mesta s posebnim statusom pokrajine. Strokovna skupina predlaga postopni prenos pristojnosti in nalog, saj hitri prenos ni izvedljiv. Na pregled pristojnosti in nalog v letu in pol ni bilo pripomb, zato bomo za boljšo predstavo v strokovni skupini pripravili še nomotehnični načrt prenosa, je zbrane seznanil Brezovnik.

Predsednik Sveta regije mag. Gregor Macedoni je v uvodu razprave izpostavil, da Svet predstavlja kočevsko, belokranjsko in dolenjsko regijo in da v njem poleg lokalne ravni sodelujeta tudi gospodarstvo in civilna družba. Doslej se je pokazalo, da je najbolj odmevna teritorialna členitev pokrajin, so pa seveda zelo pomembne same pristojnosti in naloge bodočih pokrajin, o katerih je nato tekla poglobljena debata v nadaljevanju.

Franci Bratkovič iz Razvojnega centra Novo Mesto je poudaril, da trenutne razvojne regije že imajo svoje organe, ki jih sestavljajo različne interesne skupine, jih pa sam osnutek ne definira kot razvojne svete. Sedanje razvojne regije zaostajajo pri razvojnih nalogah zaradi toge državne uprave, je še prepričan Bratkovič, kar se kaže že na krovnem dokumentu, kot je Dogovor za razvoj regij. Županja občine Semič Polona Kambič je problematizirala vir financiranja iz dohodnine, ki velja tako za pokrajino kot občine. Župana Andreja Kavška iz Črnomlja pa je zanimala prilagoditev državnih podsistemov na pokrajinski nivo. Državni svetnik in župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad je opozoril na težave, ki jih je prinesla drobljena teritorialna členitev v zadnjem poskusu uvedbe pokrajin in da je ta vidik treba upoštevati tudi v tem primeru, pa tudi kaj pomeni avtomatična selitev upravnih enot z vidika obstoječih meja občin. Podžupan Gregor Košir iz občine Kočevje se je strinjal, da je bolj kot teritorialna členitev ključna vsebina. Opozoril je tudi na problematiko volitev oz. na status nezdružljivosti funkcij. Župan Anton Maver iz občine Mokronog Trebelno je izpostavil, da je bil sam sprva nasprotnik uvedbe pokrajin, da pa je ta zadnji predlog nekaj dobrega za Slovenijo, zlasti za manjše lokalne skupnosti iz obrobja. Veliko optimizma po njegovem mnenju daje tudi odločitev predsednika republike Boruta Pahorja, da to nalogo zaupa Državnemu svetu.

-- video placeholder --

Copyright 2018, Vse pravice pridržane