Poročilo o obravnavi predloga zakona o dopolnitvi Zakona o voznikih v Državnem zboru (ZVoz), EPA 163-VIII

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svetnik mag. Igor Velov je pripravil besedilo Predloga zakona o dopolnitvah Zakona o voznikih (v nadaljevanju: predlog zakona) in predlagal Državnemu svetu, naj besedilo predloga zakona sprejme in ga pošlje Državnemu zboru v obravnavo in sprejem po rednem postopku. Pobudo državnega svetnika je podprla Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na 13. seji 3. 9. 2018, Državni svet je besedilo predloga zakona sprejel na 10. seji 12. 9. 2018. Cilj predloga zakona je povečanje varnosti v cestnem prometu ter zmanjšanje števila prometnih nesreč z soudeležbo alkohola in posledično zmanjšanje števila mrtvih in hudo poškodovanih v teh nesrečah.

Predlog zakona predvideva dopolnitev 53. člena Zakon o voznikih (ZVoz-1), ki ureja udeležbo storilcev prekrškov v rehabilitacijskih programih, in sicer se razširjajo obveznosti voznikov, ki so bili zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi napoteni na rehabilitacijske programe, ki jih izvaja Agencija za varnost prometa (v nadaljevanju: AVK). Skladno s predlagano dopolnitvijo bi morale osebe, ki so napotene na rehabilitacijske programe – na edukacijske in psihosocialne delavnice, poleg do zdaj določenih pedagoških ur z vsebinami o varnosti cestnega prometa, tveganj zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih snovi, odgovornosti voznikov in psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu opraviti tudi osem oziroma šestnajst ur dela v organizacijah na področju prometne varnosti, vzgoje in izobraževanja oziroma dela z žrtvami prometnih nesreč.

Rehabilitacijski programi se izvajajo od leta 2011 kot stranska kazen ob globi. Na podlagi kontrolnega zdravstvenega pregleda je posameznik kršitelj napoten v ustrezen rehabilitacijski program: edukacijske delavnice, psihosocialne delavnice ali zdravljenje odvisnosti. Podatki analiz AVK kažejo na relativno dobro sprejete programe, ki poskušajo vplivati na izvor problematike vožnje pod vplivom alkohola v prometu. Namen razširitev teh rehabilitacijskih programov je predvsem sprememba ravnanj kršiteljev na podlagi izmenjave izkušenj, prepričanj in motivov, refleksije na preteklo ravnanje in načrtovanje sprememb vedenja v prihodnosti.

Državni svet prepoznava alkoholiziranost v prometu kot resen problem. Po podatkih AVK se je v zadnjih petih letih pripetilo 8087 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec. V teh nesrečah je umrlo 173 oseb, 718 oseb je bilo hudo telesno poškodovanih.

Predlog zakona je v Državnem zboru obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor na 4. seji 7. 11. 2018. Predstavnica Vlade, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo, je pojasnila, da Vlada podpira in pozdravlja namen, ki ga želi doseči Državni svet, vendar je poudarila, da ga je treba v določeni meri dodelati in dopolniti. Člani odbora so se strinjali, da je alkoholiziranost v prometu velik problem, vendar so izrazili mnenje, da je pred spremembo zakonodaje treba opraviti evalvacijo obstoječih programov. Glede na to, da je Zakon o voznikih v veljavi od leta 2011, so člani odbora izrazili mnenje, da pričakujejo konkretne rezultate oziroma analizo o uspešnosti obstoječih rehabilitacijskih programov, ki jih izvaja AVK. Člani odbora so izrazili podporo Ministrstvu za infrastrukturo, da po evalvaciji učinkov izvajanja edukacijskih in psihosocialnih delavnic pripravi ter v zakonodajni postopek vloži predlog, ki bo nadgradil oziroma spremenil obstoječe ukrepe.

Državna sekretarka se je na seji odbora zavezala, da bodo spremembe zakona, ki jih bo pripravila Vlada v sodelovanju z AVK, šle v smeri iskanja rešitev, ki jih želi doseči tudi Državni svet s predlogom zakona.

Odbor je po končani razpravi sprejel sklep (11 za, 5 proti), da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.   

Predlog zakona je Državni zbor obravnaval na 2. redni seji dne 20. 11. 2018 in po predstavitvi poročila odbora in stališč poslanskih skupin sprejel sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo (49 za, 27 proti).

 

BESEDILO PREDLOGA ZAKONA

Predlog zakona Državnega sveta

Copyright 2018, Vse pravice pridržane