Soglasno sprejete spremembe stanovanjskega zakona z namenom lažje odprave arhitektonskih ovir

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet je na pobudo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Interesne skupine lokalnih interesov na 18. seji, 15. 5. 2019, določil besedilo Predloga zakona o dopolnitvah Stanovanjskega zakona. Predlog zakona je zasledoval pomemben cilj – zagotavljanje univerzalne dostopnosti večstanovanjskih stavb. Predlog zakona je za sprejem odločitev glede gradbenih del in izboljšav, ki pomenijo odpravo arhitektonski ovir, ne glede na to, ali je zanje treba pridobiti gradbeno dovoljenje ali ne, določil soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.

V praksi se je izkazalo, da zakonska ureditev močno otežuje odpravo arhitektonskih ovir v večstanovanjskih stavbah. Za sprejem vseh odločitev etažnih lastnikov o gradbenih delih in izboljšavah, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje je bilo treba pridobiti soglasje vseh etažnih lastnikov; za izboljšave, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja pa zadošča soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot tri četrtine solastniških deležev. Tako je lahko eden ali peščica etažnih lastnikov dejansko zaustavil postopek odprave arhitektonskih ovir, ki bi funkcionalno oviranim osebam bistveno izboljšala kakovost bivanja. Posledično je bil osebam z manjšo gibalno sposobnostjo oz. funkcionalno oviranim osebam otežen dostop do njihovih stanovanj.

Predlog zakona je kot enega izmed primerov odprave arhitektonskih ovir predvidel vgradnjo dvigala. Višina zahtevane večine je bila določena z ozirom na dejstvo, da je vgradnja dvigal, kot en izmed najbolj nujnih ukrepov za odpravo arhitektonskih ovir, nujna zlasti v starejših večstanovanjskih stavbah z največ štirimi nadstropji, kjer izgradnjo dvigal največkrat zavirajo stanovalci v pritličjih in prvih nadstropjih. Po nekaterih podatkih je takšnih stanovanj po Sloveniji okoli 11.000. Marsikje si stanovalci želijo investirati v izgradnjo dvigala, a se postopek ustavi zaradi pravne regulative. 

Dostopnost in prilagajanje bivalnega okolja za samostojno življenje sta med drugim cilja Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025, ki jo je Državni zbor sprejel 24. novembra 2015, cilj Strategije dolgožive družbe in Akcijskega programa za invalide 2014–2021 ter standard, ki ga določa Gradbeni zakon pri graditvi in uporabi objektov.

Kolegij Državnega zbora je 7. 6. potrdil obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku.

Podporo predlogu zakona sta izrekla Skupnost občin in Zveza društev upokojencev Slovenije.

Predlog zakona je 10. 9. 2019 Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor Državnega zbora. Na odboru je bil sprejet amandma poslanske skupine Socialnih demokratov, ki je potrebno soglasje za odpravo arhitektonskih ovir iz prvotno predlaganih 50% zvišal na 75%, natančneje uredil pravno varstvo lastnikov, ki se s posegi ne strinjajo in določil definicijo arhitektonskih ovir. Predlogu zakona so v tako spremenjeni obliki podporo izrekle vse poslanske skupine, ter pozdravile pobudo Državnega sveta, na celovito prenovo zakonodaje se namreč čaka že predolgo. Predlagana dopolnitev pa je ključen in nujen ukrep za zagotovitev osnovne ravni bivanja funkcionalno oviranih skupin. Dejstvo, da oviranost lahko prizadene vsakogar, pa zahteva, da zagotavljanje univerzalne dostopnosti grajenega okolja postane nujen cilj urejanja prostora.

Državni zbor je na 11. seji, 24. 9. 2019 zakon soglasno sprejel.

Copyright 2018, Vse pravice pridržane