RAZLIČNI NAMENI RABE STANOVANJ - POSVET - 31. 5. 2007

Doc.dr.Marija Molan
IZKORISTITE VEČJE ZAPOSLITVE MOŽNOSTI IZVEN MEST

 

IZHODIŠČE - POKLICNA ODLOČITEV
V postopku poklicnega odločanja je možnost zaposlitve pomemben dejavnik, ki poleg bližine šole in statusa posameznega poklica pomembno vpliva in sooblikuje otrokovo poklicno odločitev. To so tisti dejavniki izven otroka, izven njegovih želja, potreb, sposobnosti in zmožnosti, ki na koncu določijo poklicno odločitev. V okviru aplikativnega raziskovalnega projekta "Model medicinskega poklicnega svetovanja otrokom z zdravstvenimi težavami" so bili analizirani vplivni dejavniki, ki določajo končno poklicno odločitev vseh mladostnikov, ne le mladostnikov z zdravstvenimi težavami.

Primerjava zaposlitvenih možnosti znotraj Slovenije z ostalimi deželami Evropske skupnosti je pokazala, da imamo perspektivno boljše možnosti zaposlovanja, predvsem v storitvenih dejavnostih, hkrati pa imamo še vedno večji delež zaposlenih v primarnih dejavnostih. V okviru raziskave nas je zanimalo ali se pojavljajo razlike v željenih poklicih med mestom in podeželjem, kateri poklici se pojavljajo, v kakšnem okolju in kaj je tisto, kar na koncu določa otrokovo poklicno izbiro.

Raziskava je potekala v dveh delih, v prvem delu v Ljubljani in okolici, v drugem delu na Koroškem. V drugem delu so bili zbrani tudi podatki o zdravstvenem stanju otrok. Zdravstveno stanje otrok naj bi bil po nekaterih podatkih pomemben omejitveni dejavnik pri zaposlovanju mladih ljudi, predvsem v strokovnih poklicih za katere se mladi šolajo po dvo-letnih ali tri-letnih programih.

Nekaj najpomembnejših rezultatov
Analiza poklicnih interesov je pokazala, da se, ne glede na okolje, otroci še vedno najraje odločajo za dobro poznane poklice, za standardne poklice. Vendar v teh poklicih ni rečeno, da so zelo dobre zaposlitvene možnosti. Tako je med otroci zelo priljubljen poklic učitelja, ki se je pojavil kot željena izbira praktično pri 1/3 otrok. Zelo priljubljen je tudi vzgojitelj, zdravnik, skratka poklici, ki so tradicionalni in jih otroci tudi dobro poznajo iz svojega okolja.

V odvisnosti od socialnega okolja, se v mestu pojavijo tudi bolj posebni poklici, kot je trener, režiser, samostojni umetnik ali raziskovalec. Nikjer se pa ne pojavljajo poklici kot so kmet, agronom. V dejavnostih vezanih na kmetijstvo se pojavlja le veterinar, vendar predvsem kot specialist za male živali.

Analiza poklicnih interesov je hkrati pokazala, da praktično ni bilo nobenega interesa za poklice vezane na turistične dejavnosti. Zelo redko se je pojavil interes za poklice turistični vodič, animator. Otroci ne razmišljajo o dejavnostih vezanih na turizem ali kmetijstvo. Sem in tja se pojavi kakšen kuhar ali natakar, to pa je tudi vse.

Analiza poznejših vpisov pa je pokazala, da se je spekter vpisov še nekoliko zožil. Otroci so se vpisovali na tradicionalne poklice, zdravstvo, ekonomske dejavnosti, računalništvo. Ni bilo vpisov za turistične dejavnosti in dejavnosti vezane na izkoriščanje potencialov na podeželju.

Analiza realizacije poklicnih izborov je pokazala, da je bila na koncu poklicna odločitev in izbor šole pogosto v polovici primerov drugačen, kot je bila prvotna poklicna želja. Tisti dejavnik, ki je prvenstveno določal izbor šole, je bila ocena. Možnosti zaposlovanja, zdravstveno stanje in otrokove želje niso vplivale, močno pa je vplival šolski uspeh.

Ti rezultati opozarjajo, da je poklicno svetovanje otrokom še neizkoriščeno področje, ki bi omogočalo sooblikovanje poklicne odločitve, ki bi bila bolje usklajena tudi z realnimi potrebami trga dela ter otrokovimi lastnimi interesi. Velik interes, ki ga predvsem mlajši otroci kažejo za nekatere bolj raziskovalne poklice, kot je npr. samo raziskovanje ali arheologija, bi bilo mogoče združiti in otroke usmeriti v poklice, ki bi zagotavljali novodobno možnost zaposlitve tudi v turističnih storitvenih dejavnostih.

REALNOST - ISKANJE NOVE POTI
Nestabilnost poklicne odločitve je slabost in hkrati možnost, ki bi jo lahko bolje izkoristili. Otrokom bi lahko predstavili možnosti realizacije njihovih poklicnih interesov in želja še kjer drugje kot le v šolstvu, zdravstvu ali menedžerskih dejavnostih.

Analiza poklicnih interesov nezaposlenih oseb, prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje, ki bo bili v letu 2005 v poglobljeni oceni "Možnosti poklicne preusmeritve" na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa je pokazala, da so med dolgotrajnimi iskalci zaposlitve tako osebe s končano osnovno šolo, takšnih oseb je bilo 1/3, do oseb s popolno srednjo šolo in poklicno šolo, do oseb z visoko šolo.

Podrobnejša analiza je pokazala, da imajo ti manj uspešni iskalci zaposlitve pogosto izobrazbo, ki bi omogočala iskanje dela in samozaposlitev znotraj osnovnega poklica, vendar pa bi potreboval posameznik prilagojen načrt zaposlitve in iskanja poklicnega cilja.

V nekaterih primerih bi bila potrebna še dousposobitev. Predvsem posamezniki z zdravstvenimi omejitvami, bi potrebovali nekoliko več pomoči, usmeritve ali dodatne prilagoditve.

IZHOD - NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE
Nacionalne poklicne kvalifikacije, ki omogočajo pridobitev poklicne kvalifikacije in tudi poznejšo možnost samozaposlitve za nekatere vrste dejavnosti so vezane na samo kmetijstvo, od sadjarstva, vinogradništva, do pridelave vrtnin, ekološkega kmetovanja, strokovnega svetovanja v kmetijsko predelovalni dejavnosti, sodelovanja v krajinskem vrtnarstvu, kmetijstvu, do vinskega svetovanja.

Nacionalne poklicne kvalifikacije obstajajo tudi za turistično animiranje, izdelavo peciv na tradicionalni način, izdelavo bonbonov, čokolade, sladoledov ali pa mogoče le za posredovanje turističnih informacij.

Inštrument nacionalnih poklicnih kvalifikacij je po zgledu ostalih držav v Evropski uniji uvedel možnost priznanja nacionalne poklicne kvalifikacije na osnovi usmerjenih prilagojenih izobraževanj ali le na osnovi preverjanj znanj iz določenega področja. Tako je omogočeno tudi osebam, ki nimajo formalne izobrazbe za posamezno področje ali se želijo ukvarjati z nekim specifičnim področjem, za katerega še nimamo formalnega izobraževanja, pridobitev certifikata, ki jim omogoča samostojno dejavnost in jim priznava kompetence za opravljanje izbrane dejavnosti.

PROSTORSKE MOŽNOSTI
Za Slovenijo je značilna selitev mladih ljudi v večja naselja, za delom, za tako imenovanim boljšim življenjem. Na podeželju ostajajo prazne ali na pol prazne domačije, hiše v katerih nihče ne živi ali živita le en ali dva človeka. Te slovenske domačije, prazne vendar prijazne, lahko nudijo dobro osnovo za razvoj ponudbe storitev prostega časa, za različne turistične dejavnosti.

PONUDBA STORITEV ZA PROSTI ČAS
Storitve, vezane na industrijo prostega časa so hitro rastoča gospodarska dejavnost zahodnega sveta. Koristna izraba prostega časa, izraba prostega časa na način, ki omogoča doživeti nekaj novega, drugačnega, naučiti se nečesa za kar nikoli nisi imel priložnosti in možnosti ali pa spoznati zanimivosti nekega okolja, predstavlja aktivno obliko izkoriščanja prostega časa in možnost zaposlitve, uveljavitve in zaslužka ponudnikom teh storitev.

V teh dejavnostih, na ta način, bi bilo mogoče ponuditi marsikaj, od znanj iz področja umetnosti, zgodovine, geografije, v obliki vodenj po okoliških gradovih in cerkvah, do znanj iz agronomije, biologije, gozdarstva, s predstavitvijo živalstva in rastlinstva na posameznem območju, ali učenja nekaterih spretnosti na bolj prilagojen, domač način. To je lahko ribištvo ali veslanje v potoku ali rečici na koncu vasi, lahko je to pohodništvo ali vodništvo v hribih, nabiranje gob, zelišč, sušenje zelišč ali pa izdelava sira.

Nastanitev v tradicionalni domačiji s ponudbo tradicionalnih slovenskih jedi ali pa jedi prilagojenih malim otrokom, ljudem s posebnimi željami in dietami, lahko dopolni našo turistično ponudbo, hkrati pa zagotovi možnost zaposlitve in zaslužka posameznikom, ki žive v teh okoljih.

Skandinavski model vključevanja nastanitev na kmetijah v ponudbo nastanitev kongresnega turizma bi veljalo posnemati. Koristno pa bi ga bilo dopolniti z nekaterimi našimi posebnostmi.

Izkoristiti moramo predvsem našo raznolikost, bogato kulturno dediščino in naše etnografske značilnosti, šeg, navad in običajev.

Usposobitev posameznikov za samostojno vodenje, organizacijo in izvedbo ponudbe storitev vezanih na turistično ponudbo za tujce ali izrabo prostega časa na drugačen, okolju prijazen način, na način, ki je prijazen tudi do gostov, zahteva vlaganja. Zahteva nekaj dodatnih usposabljanj, nekaj dodatnih znanj, veliko motivacije in vzpodbudo države. Obstajajo pa materialne možnosti, ki jih nudijo naše prazne domačije. Prave domačije potrebujejo pripravljenost posameznika, da jih ohrani in obnovi. 

Analiza poklicnih interesov posameznikov, ki so se izkazali kot nekonkurenčni po stečaju podjetja ali zaradi različnih zdravstvenih omejitev na podeželju je pokazala, da ti ljudje niso brez potencialov. Imajo nekatera zanimiva znanja od pečenja peciv, do gojenja damjakov, zajcev, nabiranja zelišč, do obsežnih zgodovinskih in etnografskih vedenj. Vendar pa nimajo znanj, nimajo možnosti ponuditi teh svojih znanj, teh veščin nekomu, ki bi bil pripravljen to kupiti.

Zato bi bilo potrebno vzpostaviti tudi informacijski sistem, ki bi vse te ponudbe povezal v enotno mrežo ponudnikov drugačnega izkoriščanja prostega časa, drugačne turistične ponudbe. V ta splet bi morali biti povezani vsi: od turističnih informatorjev, do posredovalcev ali oblikovalcev spletnih strani, pa vse do rejcev konj, zajcev ali izdelovalk potic, vsakdo bi lahko v tej mreži našel svoje mesto, vsi skupaj pa bi stkali mrežo ponudbe storitev za prosti čas, ki so drugačne, bogatejše in zelo naše - slovenske.

Zametki oživljanj naše kulturne dediščine, predvsem nekaterih gradov in oblikovanje ponudbe v teh gradovih so prvi korak v to smer. Vendar pa se moramo zavedati, da za Slovenijo niso najbolj značilni gradovi. Za Slovenijo so značilne domačije. Večina Slovencev v preteklosti le ni bila graščakov, bili smo kmetje. Zato je tisto, kar je posebno, kar je zelo naše, so naše kmečke domačije.

 

PREDLOG IN NAMIG ZA NAŠE AKTIVNOSTI
Realizacija opisanih, predlaganih in do sedaj še ne izkoriščenih možnosti bi bila mogoča v naslednjih korakih:

V ozadju vsega, je strateška odločitev na državni ravni, da hočemo, da želimo oblikovati in ponuditi novo turistično ponudbo, novo ponudbo prostega časa, ki bo toliko privlačna, tako zanimiva, da bo konkurenčna, ne le za domače uporabnike, temveč tudi za tujce.

Operacionalizacija strateške odločitve bi potekala po predvidenih korakih, ves čas pa bi potrebovala tesno sodelovanje vseh zainteresiranih akterjev,  vzpodbudo in pomoč pristojnih ministrstev. Predlog izkoriščanja možnosti podeželja ni usmerjen le v zapolnitev praznih domačij ali iskanja dela nezaposlenim. Predstavlja višjo kvaliteto življenja ponudnikom storitev in uporabnikom, ker ponuja storitev, ki je drugačna, zanimiva in lahko izboljša kvaliteto izrabe prostega časa. V prihodnosti bi se lahko povezovala še z drugimi vsebinami, zdravstvene, vzgojno-izobraževalne narave ali samo načinov sproščanja in bega iz stresnega vsakdanjika. Predvsem pa je to možnost ohranitve slovenskega podeželja na avtohton slovenski način.

Različni nameni rabe stanovanj - uvodna stran posveta