Ljubljana, 17. september 2025 – Državni svetniki so na 31. redni seji podprli Dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I). Dopolnjenemu predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (ZVrt-H) – druga obravnava so državni svetniki podporo odrekli.
Na začetku seje so se državni svetniki z minuto molka poklonili spominu na nedavno umrlega dr. Jožeta Magdiča. Dr. Jože Magdič je bil v Državni svet Republike Slovenije v njegovem prvem mandatu (1992–1997) izvoljen kot predstavnik lokalnih interesov iz 11. volilne enote (Murska Sobota).
Državni svetniki so obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-V), ki ga je v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku predložila Vlada Republike Slovenije. Mnenja k predlogu zakona Državni svet ni sprejel.
Državni svet je pod točko 4. obravnaval Dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (ZVrt-H) – druga obravnava, ki ga je v osnovni različici v Državni zbor predložila Vlada Republike Slovenije. Zakonska novela predvideva pravočasno vključevanje otrok iz ranljivih skupin in otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami v predšolske programe ter nalaga občinam z evidentiranimi romskimi naselji spremljanje in spodbujanje vključevanja romskih otrok v vrtec. Predlog novele predvideva tudi rešitve za primere nasilja v družini, kjer je kot izjema omogočeno, da lahko na podlagi mnenja centra za socialno delo otrok v vrtec vpiše ali izpiše le eden od staršev. Pomemben del sprememb se nanaša na financiranje in kadrovske rešitve: iz državnega proračuna bodo kriti stroški za delovna mesta romskih pomočnikov in vzgojiteljev v prilagojenih programih, zagotovljena bodo tudi sredstva za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, uvedeno je novo delovno mesto vzgojitelja za zgodnjo obravnavo. Fleksibilni normativ, ki občinam omogoča, da povečajo število otrok v oddelku za največ dva, se s 1. 9. 2030 ukinja. Državni svet novele zakona ne podpira. Opozarja na neenakomerno porazdeljeno breme zagotavljanja in financiranja predšolske vzgoje, ki nesorazmerno obremenjuje občine in poudarja pomen uravnoteženega financiranja s strani države. Državni svet poudarja pomembno vlogo zasebnih vrtcev, ki dopolnjujejo javno mrežo vrtčevskega varstva in opozarja na pomen pluralnosti in stabilnosti sistema in opozarja, da so potrebne premišljene, postopne in dolgoročne rešitve, ki bodo zagotavljale kakovostno in dostopno predšolsko vzgojo kot temelj razvoja družbe in investicijo v človeški kapital.
Nadalje so državni svetniki obravnavali Dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki ga je v prvotni različici Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Dopolnjen predlog zakona prinaša številne vsebinske, terminološke in sistemske spremembe. Jasneje so določena področja kulture, med katera se dodaja novo, transdisciplinarno področje umetnosti, združujejo se filmska, avdiovizualna umetnost in kinematografija, posebej pa se opredelijo arhitektura, arhivska dejavnost, oblikovanje, mediji in slovenski jezik. Novela zavezuje državo in občine k zagotavljanju pogojev za javni interes tudi s sofinanciranjem programov in projektov nevladnih organizacij. Za javne zavode dopolnjeni predlog zakona določa pripravo programov dela za dve leti in strateških načrtov za pet let. Pogoji za imenovanje direktorjev in članov svetov poudarjajo strokovnost kandidatov in vključevanje večinskih financerjev v odločevalske procese. Novela uvaja delavsko predstavništvo, plačano pripravništvo in sistematično uvajanje v delo. Za samostojne delavce v kulturi določa karierno dinamiko, nadomestila za bolniško, poškodbe in starševske dopuste, spodnji prag nadomestila ter možnost začasnega neizvajanja plačila prispevkov. Spremembe se nanašajo tudi na upravljanje kulturne infrastrukture, vključno z upravljanjem, oddajo in določanjem stroškov. Državni svet dopolnjen predlog zakona podpira, saj izboljšuje socialni položaj kulturnikov, omogoča preglednost odločanja in krepi strokovno avtonomijo. Državni svet meni, da mora imeti ustanovitelj (država ali lokalna skupnost), ki financira delovanje, ustrezno težo pri odločanju, hkrati pa mora biti jasno ločen politični vpliv od strokovne avtonomije. Opozarja, da preimenovanje samozaposlenih v samostojne delavce lahko povzroči administrativne zaplete in ne rešuje razlik med samozaposlenimi in podjetniki, ter izpostavlja neučinkovitost omejitev pri zaposlovanju in avtonomiji. Državni svet je opozoril tudi na prekomerno birokratizacijo in dolgotrajne postopke, ki zmanjšujejo učinkovitost kulturne politike.
Državni svet je podal odgovor na Mnenje Vlade Republike Slovenije o Zahtevi Državnega sveta Republike Slovenije za oceno ustavnosti 1. do 25. člena in 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija - ZRTVS-1B. Državni svet poudarja, da v celoti vztraja pri navedbah, ki so bile podane v zahtevi, ter da je v tej zadevi nujno treba jasno razmejiti med sistemskimi, institucionalnimi vprašanji in objektivno preverljivimi dejstvi ter subjektivnimi hotenji in interesnimi spori, pogojenimi s človeškim faktorjem, kar je – predvsem zaradi politične pregretosti v tej zadevi - sicer težko, a za abstraktno presojo ZRTVS-1B v skladu z varovanjem ustavnih in človekovih pravic nujno.
Državni svet je podal odgovor na Izjavo Agencije za energijo o zahtevi Državnega sveta za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 2., 5., 8. in 15. člena ter Priloge 2 Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje in 1. člena Akta o določitvi tarifnih postavk za omrežnine elektrooperaterjev. V odgovoru Državni svet Ustavnemu sodišču sklepno predlaga, da v skladu z drugim odstavkom 35. člena Zakona o ustavnem sodišču izvede javno obravnavo, saj je za presojo ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb ključno, da se vsestransko prouči in pretrese dejanske učinke omrežninske reforme ter da na javno obravnavo poleg predstavnikov vlagatelja ustavne presoje in Agencije povabi tudi strokovnjake oziroma strokovne organizacije, ki bodo lahko podali strokovno in neodvisno oceno o dejanskih učinkih omrežninske reforme.
Državni svet je sprejel Sklep k Zaključkom posveta Položaj študentov v Republiki Sloveniji, ki sta ga Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino ter Študentska organizacija Slovenije soorganizirali 30. maja 2025, ter Sklep k Zaključkom posveta Vetrna energija, prostor in okolje – čas za razmislek, ki ga je Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj organizirala 2. junija 2025. Državni svet s sklepi poziva Vlado Republike Slovenije, da zaključke obeh posvetov prouči in se do njih opredeli v roku 30 dni.
Pod zadnjo točko dnevnega reda je Državni svet obravnaval Predlog sprememb Finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2026 in Predlog Finančnega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2027. Državni svet je predlog razreza proračunskih izdatkov za leti 2026 in 2027 načrtoval izredno racionalno in po načelu dobrega gospodarja. Ministrstvo za finance je izrecno opozoril na odločbo Ustavnega sodišča glede finančne avtonomije, 20. člen Zakona o javnih financah in ustavni položaj Državnega sveta ter izrazil pričakovanje, da se vse navedeno ustrezno spoštuje v postopku priprave proračuna.
Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov je Državni svet na plenumu obravnaval:
vprašanja in pobudi državnih svetnikov Marka Lotriča in Danijela Kastelica v zvezi z zagotavljanjem storitev vodenja, varstva in zaposlitev pod posebnimi pogoji za odrasle invalidne osebe v varstveno-delovnih centrih, pripravljene na podlagi opozoril Varstveno-delovnega centra INCE Mengeš. Varstveno-delovni center INCE Mengeš opozarja, da Ministrstvo za solidarno prihodnost z novimi podzakonskimi akti omejuje storitve vodenja, varstva in zaposlitve za odrasle invalide ter del stroškov prelaga na uporabnike, njihove družine in občine. Država ne krije več polne vrednosti toplega obroka, daje prednost javnemu prevozu, ki je za mnoge uporabnike neprimeren ali nedostopen, poleg tega pa so številne dejavnosti, ključne za vključevanje v delo in družbo, obravnavane kot »nadstandard«. Državna svetnika menita, da vse omenjeno ni skladno z namenom in cilji veljavne zakonodaje, še manj pa z načeli varovanja človekovih pravic in dostojanstva oseb z invalidnostjo.
- Na Ministrstvo za solidarno prihodnost državna svetnika naslavljata vprašanja: 1. Kakšna je dolgoročna vizija države glede prihodnosti delovanja varstveno-delovnih centrov (in zagotavljanja ustrezne podpore ter varstva uporabnikov, ki storitve navedenih centrov nujno potrebujejo? 2. Kakšna raven oskrbe mora biti po oceni Ministrstva za solidarno prihodnost zagotovljena v zvezi z zagotavljanjem vodenja, varstva in zaposlitev pod posebnimi pogoji za odrasle invalidne osebe na podlagi financiranja s strani države? 3. Kolikšna sredstva je država namenila med 2019 in 2025 za materialne stroške in stroške storitev, povezanih z rednim izvajanjem dejavnosti vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji v vseh VDC v Sloveniji, s poudarkom na izvajanju storitev za uporabnike brez upoštevanja sredstev za plače in investicije?
- Na Ministrstvo za solidarno prihodnost naslavljata pobudo: Ministrstvo za solidarno prihodnost naj zagotovi zadostna dodatna finančna sredstva za nemoteno delovanje VDC ter prevzame obveznost rednega pokrivanja rasti njihovih letnih stroškov z namenom zagotavljanja stabilnosti financiranja in izvajanja storitev v skladu z zakonsko določenimi standardi ter dejanskimi potrebami uporabnikov.
- Na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslavljata pobudo: Pristojnost za obravnavo odraslih invalidnih oseb v okviru VDC naj se prenese z Ministrstva za solidarno prihodnost na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Državni svetniki so vprašanja in pobudi, naslovljeni na Ministrstvo za solidarno prihodnost, Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, podprli;
pobude Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za celovito zajezitev širjenja zlate trsne rumenice s ciljem ohranitve in razvoja slovenskega vinogradništva. Zlata trsna rumenica je nevarna karantenska bolezen vinske trte. V Sloveniji je prisotna od leta 2005 in se v zadnjih letih hitro širi po vseh vinorodnih okoliših. Po ocenah bi lahko ob neustreznem ukrepanju v naslednjem desetletju prizadela več kot polovico vinogradov. Komisija opozarja, da se ukrepi za zatiranje zlate trsne rumenice na terenu izvajajo neenotno, nadzor je šibek, obveščanje vinogradnikov nezadostno, finančna podpora za sanacijo in ponovno zasaditev pa premajhna. Posledično neukrepanje posameznih vinogradnikov ogroža celotne vinorodne okoliše.
- Pobude se glasijo: 1. Pristojne službe naj v vseh vinorodnih okoliših okrepijo fitosanitarni nadzor, zagotovijo redno spremljanje stanja ter pravočasno obveščanje vinogradnikov o zaznanih žariščih bolezni. Ob tem naj dosledno sankcionirajo neizvajanje obveznih ukrepov, da se zagotovi enotno izvajanje zaščitnih ukrepov in učinkovito zajezi širjenje zlate trsne rumenice. 2. Pripravi in sprejme naj se celovit nacionalni akcijski načrt za zajezitev širjenja zlate trsne rumenice, ki naj vključi usklajeno izvajanje ukrepov zatiranja ameriškega škržatka, odstranjevanja okuženih trsov in sistematičnega spremljanja bolezni na vseh vinorodnih območjih. 3. Zagotovijo naj se ustrezne finančne spodbude oziroma podpore za odstranjevanje okuženih trsov, nakup fitofarmacevtskih sredstev in izvedbo preventivnih ukrepov kot tudi za ponovno zasaditev zdravih trsov odpornejših sort, kjer je to potrebno.
- Vzpostavi naj se ustrezen sistem izobraževanja in svetovanja vinogradnikom glede prepoznavanja simptomov bolezni, izvajanja ukrepov zatiranja prenašalcev in pravilne sanacije vinogradov. 4. Zagotovi naj se intenzivno ozaveščanje širše javnosti in povezovanje lokalnih skupnosti, saj lahko le usklajeno delovanje vseh deležnikov prepreči izgubo velikega dela vinorodnih površin in dolgoročno škodo za slovensko vinsko panogo.
- Sprejme naj se usklajena in dolgoročna strategija ohranitve in razvoja slovenskega vinogradništva, ki je izjemnega nacionalnega pomena, saj vino ni le produkt – je kultura, tradicija, turizem in identiteta.
Državni svetniki so pobude, naslovljeno na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Vlado Republike Slovenije, podprli;
vprašanja in pobude državnega svetnika Branka Tomažiča o odkupnih cenah kmetijskih proizvodov in podražitvah osnovnih živil. Državni svetnik je v obrazložitvi poudaril, da se v zadnjem času v javnosti pogosto izpostavlja rast cen hrane, pri čemer slovenski kmetje neupravičeno izpadejo kot glavni krivci za podražitve. Dejanski podatki kažejo, da odkupne cene njihovih pridelkov pogosto ne sledijo stroškom proizvodnje, medtem ko se največje marže ustvarijo v nadaljnjih členih prehranske verige. Meni, da bi javna analiza cen omogočila večjo transparentnost in podlago za pravičnejšo razporeditev dohodkov v prehranski verigi in poziva resorno ministrstvo, da zaščiti kmete, ki se soočajo z rastočimi stroški, okoljskimi zahtevami in administrativnimi obremenitvami.
- Vprašanje se glasi: Zakaj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma druge pristojne službe na podlagi uradno zbranih podatkov ne zagotovijo sistematične in javne predstavitve odkupnih cen kmetijskih proizvodov, pridelanih v Sloveniji, s čimer bi zaščitili slovenske kmete in domačo pridelavo pred neutemeljenimi obtožbami o njihovem vplivu na rast maloprodajnih cen hrane?
- Pobude se glasijo: 1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj na podlagi uradnih evidenc in statističnih podatkov pripravi celovit pregled odkupnih cen slovenskih kmetijskih živilskih pridelkov za obdobje zadnjih deset let. Pregled naj jasno prikaže gibanje odkupnih cen skozi celotno obdobje, razdeljeno po vrstah proizvodov (rastlinska pridelava in živinoreja) ter po ključnih kmetijskih izdelkih, kot so žita, mleko, meso, jajca, sadje in zelenjava. Poseben poudarek naj bo dan analizi dejavnikov, ki so vplivali na spremembe cen osnovnih živil, vključno z vplivom proizvodnih stroškov, sezonskih nihanj, tržnih razmer ter zunanjih dejavnikov, kot so toča, suša ali globalni tržni trendi. 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije, Statističnim uradom Republike Slovenije in drugimi strokovnimi institucijami pripravi enotno in javno dostopno analizo razreza cen izbranih osnovnih živil, pridelanih v Sloveniji. Analiza naj zajame celoten proces od pridelave do prodaje in prikaže razmerja v prehranski verigi »od njive do mize«, pri čemer naj vključuje podatke o odkupnih cenah za ključne proizvode in povprečne stroške proizvodnje, vključno z vhodnimi stroški, kot so sadilni material, fitofarmacevtska sredstva, gnojila, energija, gorivo in delo. 3. Z analizo naj se dodatno pojasnijo deleži vrednosti, ki jih v prehranski verigi ustvarjajo posredniki, predelovalci in trgovci, ter omogoči primerjava teh deležev s končno maloprodajno ceno za potrošnika. Tako bo mogoče jasno prikazati, kateri členi verige prispevajo k rasti cen in kako se oblikuje končna cena osnovnih živil. Cilje pravične trgovine je treba uresničevati tudi znotraj nacionalnih meja, ne zgolj na mednarodni ravni.
Državni svetniki so vprašanja in pobude, naslovljene na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podprli.
