Ljubljana, 1. oktober 2026 – Državni svet Republike Slovenije je na 29. izredni seji obravnaval predlog odložilnega veta na novelo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Po skoraj dveh urah in raznoliki razpravi o poimenovanju praznikov, zgodovinskem spominu ter načinu sprejemanja zakonskih sprememb zaradi nesklepčnosti ni glasoval o predlogu veta. Ob končnem preverjanju prisotnosti v dvorani ni bilo dovolj državnih svetnic in svetnikov za odločanje.
Predlog odložilnega veta je vložila Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide zaradi sprememb poimenovanj praznikov, povezanih s Prekmurjem in Primorsko, na seji pa ga je predstavila državna svetnica Vesna Humar. Novela, ki jo je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 24. septembra 2026, poleg uvedbe novega državnega praznika – dneva Triglava, ki bi ga obeleževali 7. avgusta in ne bi bil dela prost dan – spreminja tudi poimenovanji dveh obstoječih praznikov. Pri prazniku 17. avgusta črta besedno zvezo »priključitev Prekmurja« in jo nadomešča z »združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom«. Praznik 15. septembra pa iz »priključitve Primorske k matični domovini« preimenuje v »vrnitev Primorske k matični domovini«.
Komisija je v obrazložitvi predloga opozorila, da spremembi poimenovanj nista bili del prvotnega zakonskega predloga, temveč sta bili vključeni naknadno z amandmajem med obravnavo na pristojnem odboru Državnega zbora. Vesna Humar je ob tem poudarila, da je bistvo odločanja spoštovanje demokratičnega dialoga in dostojanstva Primorcev ter Prekmurcev, zato bi morali spremembe imen praznikov obravnavati javno in argumentirano.
Na seji je sodeloval tudi poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Lenart Žavbi, prvopodpisani predlagatelj novele, ki je prvotno uvajala dan Triglava. Ocenil je, da se je dodajanje preimenovanj drugih praznikov prvotno pobudo spremenilo v politični spor, ter pozval k ločenemu zakonodajnemu postopku in široki razpravi o obeh poimenovanjih.
Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič je svoj nastop začel z znano mislijo pisatelja in akademika Borisa Pahorja: »Za nas Slovence je bila to vrnitev. Mi smo dobili samo vrnjeno, kar nam je bilo vzeto, zato mora ‘vrnitev’ ostati.« Marko Lotrič je poudaril, da imajo te besede posebno težo, saj jih je izrekel človek, ki je fašistično raznarodovanje in preganjanje osebno doživel, v vrnitvi Primorske pa prepoznal popravo zgodovinske krivice.
V raznoliki razpravi so se soočila različna stališča o zgodovinski in simbolni utemeljenosti poimenovanj »vrnitev«, »priključitev« in »združitev«. Del razpravljavcev je podporo vetu utemeljeval predvsem s pomanjkanjem javne razprave in posvetovanja s predstavniki obeh pokrajin, drugi pa so zagovarjali obnovitev prvotnih poimenovanj ter opozarjali, da državna praznika pripadata vsem državljanom. Večkrat je bila poudarjena potreba po širšem soglasju in spoštovanju narodne identitete, saj naj bi prazniki povezovali, ne poglabljali političnih delitev.
Državni svet po zaključeni razpravi zaradi nezadostne prisotnosti svetnic in svetnikov ni mogel odločati.
