Slovenska Bistrica, 29. oktober 2025 – Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič se je kot osrednji govornik udeležil osrednje žalne slovesnosti pred dnevom spomina na mrtve pri kostnici na mestnem pokopališču v Slovenski Bistrici. Pred tem je je skupaj z županom Občine Slovenska Bistrica dr. Ivanom Žagarjem in delegacijo državnega sveta, v kateri sta bila tudi generalna sekretarka Državnega sveta Republike Slovenije dr. Monika Kirbiš Rojs in državni svetnik Milan Ozimič, položil venec pri rovih A in B v Zgornji Bistrici.
V govoru je predsednik Lotrič poudaril, da preimenovanje 1. novembra iz »dneva mrtvih« v dan spomina na mrtve ni zgolj jezikovni popravek, temveč premik v zavesti: od žalovanja k spominu, hvaležnosti, spoštovanju, resnici, dostojanstvu in spravi. »Človek zares umre šele, ko nanj pozabimo; dokler ga nosimo v spominu, ostaja del naše skupnosti in naše odgovornosti,« je dejal.
Pred kostnico, ki ohranja spomin na žrtve prikritih grobišč, je predsednik Lotrič spomnil na 431 civilnih žrtev iz Zgornje Bistrice – 231 posmrtnih ostankov iz rova A in 200 iz rova B – ter opozoril, da po vsej Sloveniji še vedno odkrivamo prikrita množična grobišča, številna pa ostajajo neurejena. Skliceval se je tudi na razprave v Državnem svetu RS iz leta 2004, ko je bilo izpostavljeno, da je poimenovanje »poboji« neustrezno in da je šlo za pomore, ter na Sofoklejevo Antigono kot večno merilo moralnega reda: pravico do groba.
Lotrič je posebej izpostavil pionirsko vlogo Občine Slovenska Bistrica, ki je leta 2001 sprejela odločitev za samostojno raziskavo prikritih grobišč v protiletalskih zakloniščih ob tovarni Impol v Zgornji Bistrici, ter leta 2004 postavila današnje spominsko obeležje. Spomnil je na pobude in delo državnih organov in strokovnjakov – od delovne skupine Sprava na Generalni policijski upravi (1995) do parlamentarne komisije (1992–1996) pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika – ter na simbolna državna spominska kraja, Spominski park Teharje in kapelo pri Jami pod Krenom v Kočevskem Rogu.
Ob tem je poudaril, da razprave o preteklosti ne smejo biti ujetnice ideologij, temveč prizadevanja za resnico in pieteto. Spomnil je na Izjavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi, ki poziva k resnicoljubnosti, popravi krivic, pietetnim dejanjem za vse žrtve ter k zavračanju instrumentalizacije zgodovine.
»Ko se bomo v teh dneh ustavljali ob grobovih, odprimo spominu dovolj prostora, tišine, spoštovanja in hvaležnosti. S tem utrjujemo spravo in človeško dostojanstvo ter se zavezujemo miru in odgovornosti. Naj bo njihov spomin živ in zavezujoč,« je sklenil predsednik Državnega sveta.
