Ena od pomembnejših značilnosti, ki Državni svet postavlja med vidne institucije v državi, je njegova povezanost s civilno družbo. Ključna vloga Državnega sveta pri zastopanju različnih segmentov družbe je namreč ustavno opredeljena, poleg tega pa je tesen odnos med Državnim svetom in civilno družbo osrednjega pomena za uresničevanje slovenske demokracije. Posledično je Državni svet vidnejši akter med politiko in javnostjo. Deluje kot povezovalec med različnimi družbenimi interesi, ki se prek civilne družbe širijo na vse družbene segmente gospodarstva, šolstva, kulture, zdravstva, sociale, znanosti, kmetijstva in tako dalje, tako na državni kot na lokalni ravni. Je pretvornik idej, predlogov in zahtev, ki se na ta način lahko uresničijo v zakonodajnem procesu – je medij med civilno družbo oziroma državljani in politiko. Ker je dostopen in odprt najširši javnosti, pozitivno vpliva na demokratične procese v družbi.
Za aktivno zasledovanje tega poslanstva Državni svet vsako leto organizira številne posvete, razprave, javne tribune in okrogle mize, pri katerih sodelujejo predstavniki različnih organizacij, društev in strokovne sfere. S svojimi prispevki bogatijo in razvijajo različne družbene in gospodarske podsisteme, Državni svet pa o posvetih izdaja tudi zbornike, v katerih so poleg prispevkov zbrani povzetki razprav udeležencev. S svojimi aktivnostmi Državni svet tako omogoča civilni družbi in jo spodbuja, da se aktivno vključuje v procese soodločanja o zadevah javnega pomena.