Skip to main content

Mednarodno

Državni svet sodeluje v številnih povezavah na mednarodnem področju. V skladu s Poslovnikom Državni svet sodeluje in v okviru svojega dela vzdržuje stike s predstavniškimi telesi drugih držav, tako evropskih kot svetovnih, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter z mednarodnimi organizacijami. Državni svet redno sodeluje na medparlamentarnih srečanjih, ki se odvijajo v okviru tako imenovane parlamentarne dimenzije predsedovanja držav članic Svetu EU. Z drugimi zgornjimi zbornicami parlamentov se povezuje tudi prek različnih bilateralnih stikov v okviru neformalnih sestankov in uradnih obiskov. Namen teh srečanj je krepitev in nadgradnja odnosov Slovenije z drugimi državami, izmenjava izkušenj ter krepitev vloge drugih domov in njihova promocija. Poleg tega Predsednik Državnega sveta sodeluje na konferenci predsednikov evropskih parlamentov in na sestankih predsednikov parlamentov Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije v okviru regionalnega partnerstva. Državni svetniki se udeležujejo konferenc in srečanj, pri čemer so na medparlamentarna srečanja ponavadi vabljeni predstavniki delovnih teles, ki po svojem področju spadajo v delokrog vabitelja. Ker državni svetniki v Državnem svetu predstavljajo specifične interese, se pri sestavi delegacij upošteva interesno in strokovno ozadje posameznega državnega svetnika, kar pogosto pripomore k višji ravni predmetne razprave. V zvezi s številnimi uradnimi obiski predstavnikov zgornjih domov v Državnem svetu in predstavnikov Državnega sveta v drugih državah ter tudi zaradi obsežnega in aktivnega mednarodnega sodelovanja v okviru mednarodnih konferenc in združenj je Državni svet znan kot pomembna in ugledna institucija na mednarodni ravni.

 

Državni svet Republike Slovenije je ustanovni član Združenja evropskih senatov (Association of European Senates), ki je bilo ustanovljeno 8. novembra 2000. Združenje, katerega duhovni oče je nekdanji predsednik francoskega senata Christian Poncelet, povezuje zgornje domove parlamentov evropskih držav in Ruske federacije ter tako promovira izkušnje in prednosti dvodomnosti. Združenje šteje petnajst članov in enega opazovalca. Poleg Državnega sveta so člani tudi zgornji dom Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Češke, Francije, Irske, Italije, Nizozemske, Nemčije, Poljske, Romunije, Rusije, Španije, Švice, Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter Luksemburga kot opazovalec. Predsedniki zgornjih domov se vsako leto sestanejo in razpravljajo o različnih temah, povezanih z demokracijo in vlogo dvodomnosti. Leta 2002 je združenju predsedoval Državni svet in v istem letu v Ljubljani organiziral 3. srečanje Združenja evropskih senatov. Tema srečanja je bila dvodomnost - demokracija in vloga civilne družbe. Prav tako je v letu 2017 organiziral 18. srečanje Združenja evropskih senatov na temo tesnejšega povezovanja z državljani EU – soočanje drugih domov z izzivi časa.


Novice:

 

Konferenca predsednikov parlamentov držav članic EU in Evropskega parlamenta (Conference of Speakers of the Parliaments of European Union Member States and the European Parliament - EUSC) že od leta 1975 omogoča redno srečevanje predsednikov nacionalnih parlamentov držav članic EU in predsednika Evropskega parlamenta. K sodelovanju so kot opazovalci vabljeni tudi predsedniki parlamentov držav kandidatk. Namen konference je izmenjava mnenj, informacij in izkušenj o temah, povezanih z vlogo parlamentov in organizacijo parlamentarnih funkcij. Med cilje konference spada tudi spodbujanje raziskovalnih dejavnosti in skupnih ukrepov glede oblik in instrumentov medparlamentarnega sodelovanja ter negovanje dialoga o aktualnih problematikah evropskih politik, pri čemer konferenca omogoča tudi sprejem končnih sklepov. Konferenca se vsako pomlad sestane v državi, ki je predsedovala Svetu EU v drugem semestru preteklega leta. Pred konferenco poteka tudi pripravljalno srečanje generalnih sekretarjev sodelujočih nacionalnih parlamentov.


Novice:

 

Konferenca odborov parlamentov EU za evropske zadeve (Conference of Parliamentary Committees for Union Affairs of Parliaments of the European Union – COSAC) je bila ustanovljena maja 1989 na srečanju v Madridu, kjer so se predsedniki parlamentov držav članic EU dogovorili o okrepitvi vloge nacionalnih parlamentov v razmerju do skupnih procesov v povezavi z odbori za EU zadeve. Prvo srečanje COSAC-a je bilo v Parizu novembra 1989. Formalno priznanje je COSAC dobil v Protokolu k Amsterdamski pogodbi, ki je bil zaključen s strani šefov držav oziroma vlad junija 1997. Protokol je stopil v veljavo 1. maja 1999. COSAC združuje odbore za evropske zadeve nacionalnih parlamentov ter predstavnike Evropskega parlamenta. Konferenca je izrecno omenjena v protokolu št. 1, priloženemu Lizbonski pogodbi, ki obravnava vlogo nacionalnih parlamentov.

Konferenca se sestane dvakrat letno. Sestavlja jo po šest predstavnikov posameznih nacionalnih parlamentov držav članic in šest poslancev Evropskega parlamenta, vključno s podpredsednikom, ki je odgovoren za odnose z nacionalnimi parlamenti. Parlamenti držav kandidatk in držav pristopnic pa so povabljeni, da vsak sodeluje s tremi opazovalci. Srečanje COSAC praviloma gosti država, predsedujoča Svetu EU. Državni svet skupaj z Državnim zborom redno udeležuje srečanj COSAC in aktivno sodeluje v razpravah.


Novice:

 

Konferenca generalnih sekretarjev parlamentov držav članic EU in Evropskega parlamenta (Meeting of the Secretaries General of the European Union Parliaments - EUSG) omogoča redno srečevanje generalnih sekretarjev nacionalnih parlamentov držav članic in kandidatk EU in generalnega sekretarja Evropskega parlamenta. Namen konference je izmenjava mnenj, informacij in izkušenj o temah, povezanih z vlogo generalnih sekretarjev parlamentov in organizacijo parlamentarnih funkcij ter razprava o programu sledeče Konference predsednikov parlamentov EU in Evropskega parlamenta.


Novice:

 

Aprila 2012 je konferenca predsednikov parlamentov EU v Varšavi sklenila ustanoviti Medparlamentarno konferenco o skupni zunanji in varnostni politiki ter skupni varnostni in obrambni politiki (Inter-Parliamentary Conference on the Common Foreign and Security Policy and the Common Security and Defence Policy). Konferenca se je prvič sestala na Cipru septembra 2012. Ustanovljena je bila z namenom krepitve vloge nacionalnih parlamentov držav članic EU in Evropskega parlamenta. Zagotavlja okvir za izmenjavo informacij in najboljših praks na področju skupne zunanje in varnostne politike in skupne varnostne in obrambne politike.

Konferenca poteka enkrat vsakih šest mesecev v državi predsedujoči Svetu EU ali v Evropskemu parlamentu v Bruslju. Posamezno delegacijo sestavlja največ šest članov nacionalnih parlamentov držav članic EU, največ šestnajst predstavnikov iz Evropskega parlamenta, največ štirje opazovalci iz nacionalnih parlamentov držav kandidatk v EU in največ štirje opazovalci iz evropskih držav članic Nata, ki niso članice EU. Ključni element konference so razprave z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter z ministrom za zunanje zadeve države gostiteljice.


Novice:

 

V skladu z 88. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot je bil uveden z Lizbonsko pogodbo, je bil z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za sodelovanje pri kazenskem pregonu (Europol) z dne 11. maja 2016 omogočen skupni parlamentarni nadzor Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov glede dejavnostih Europola v obliki skupine JPSG V skladu s prvim odstavkom 51. člena  Uredbe o Europolu in v skladu z 9. členom Protokola 1 k PEU, PDEU in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo je Konferenca predsednikov parlamentov EU 24. aprila 2017 sprejela sklepe o ustanovitvi Skupne parlamentarne skupine za skupni parlamentarni nadzor Europola (Joint Parliamentrary Scruitny Group on Europol - JPSG).

Naloge in odgovornosti JPSG so določene v členu 51 Uredbe o Europolu. JPSG je pooblaščena za:

  • politično spremljanje dejavnosti Europola pri izpolnjevanju svojega poslanstva (tudi glede vpliva teh dejavnosti na temeljne pravice in svoboščine fizičnih oseb),
  • nadzor nad proračunskimi vidiki dejavnosti Europola,
  • strukturno organizacijo Europola in potencialno ustanovitev novih enot in specializiranih centrov,
  • razpravo o splošnih zadevah v zvezi z dejavnostmi Europola (varstvo temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb, zlasti varstvo osebnih podatkov).

Skupina lahko po lastni presoji pripravi povzetek sklepov o političnem spremljanju dejavnosti Europola in te sklepe predloži Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom.

JPSG sestavljajo predstavniki Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov držav članic EU. Vsak nacionalni parlament držav članic EU lahko predstavljajo največ štirje člani; v primeru dvodomnih parlamentov vsak dom predstavljata največ dva člana. Evropski parlament predstavlja največ 16 članov. JPSG lahko na zasedanja povabi tudi opazovalce iz držav članic EU, mednarodnih organizacij in tretjih držav, ki nimajo pravice odločanja. Redna zasedanja potekajo dvakrat letno in sicer v prvi polovici leta v parlamentu države članice EU, predsedujoče Svetu EU, v drugi polovici leta pa v Evropskem parlamentu v Bruslju.

Državni svet je na 10. redni seji 12. septembra 2018 sprejel sklepa, s katerima je v JPSG kot članico imenoval državno svetnico Bojano Potočan ter kot nadomestnega člana državnega svetnika Samerja Khalila.


Novice:

 

Osrednji cilj Konference o prihodnosti Evrope (Conference on the Future of Europe - KOPE), ki je potekala eno leto s pričetkom 9. maja 2021, je vodenje razprave o ključnih izzivih, prednostnih nalogah in prihodnosti Evrope, v kateri je posebnega pomena sodelovanje evropskih državljanov. V javno razpravo so bili poleg državljanov vključene institucije EU (Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU), nacionalni parlamenti in drugi deležniki. Konferenci so sopredsedovali predsedniki treh osrednjih institucij EU: predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega parlamenta David Maria Sassoli oziroma predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ter predsednik države oziroma vlade države, predsedujoče Svetu EU. 

Operativno vodstvo Konference je bilo v rokah Izvršnega odbora Konference o prihodnosti Evrope, ki je bil pristojen za vodenje Konference ter pripravo njenih sklepov. Sestavljali so ga po trije predstavniki vsake od zgoraj naštetih institucij. S strani Evropske komisije: podpredsedniki Věra Jourová, Maroš Šefčovič in Dubravka Šuica, s strani Evropskega parlamenta: po en poslanec iz strank EPP (Manfred Weber, DE), S&D (Iratxe García Pérez, ES) in RE (Guy Verhofstadt, BE), Svet EU pa so zastopali ministri oziroma državni sekretarji predsedujočih držav v času delovanja konference. V času slovenskega predsedovanja je bil to državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Gašper Dovžan. Status opazovalca v Izvršnem odboru je imela tudi predsedniška trojka Konference predsednikov parlamentarnih odborov za evropske zadeve nacionalnih parlamentov COSAC (v nadaljevanju: trojka COSAC), katere član (oziroma v času slovenskega predsedovanje njen sopredsedujoči) je bil državni svetnik Bojan Kekec.

Razprave so potekale v okviru plenarnih zasedanj Konference, evropskih državljanskih forumov in nacionalnih posvetovanj v posameznih državah članicah. Evropski državljanski forumi so predstavljali osrednje stičišče Konference, ki je bila orientirana posebej na evropske državljane. Obravnavali so prispevke, ki so jih nato v obliki priporočil posredovali plenarnemu zasedanju. Konferenca je imela sedem plenarnih zasedanj, med katerimi je delovalo tudi devet delovnih skupin, ki so obravnavale devet vsebin, izbranih izmed prispevkov z večjezične digitalne platforme. Slednja predstavlja stičišče izmenjave mnenj na različnih ravneh in omogoča državljanom in državljankam EU izmenjavo zamisli in stališč o prihodnosti Evrope. Na njej so bili objavljeni različni predlogi, pobude in poročila razprav državljanov in napovedi posameznih dogodkov v vseh uradnih jezikih Evropske unije. 

V drugi polovici leta 2021 je Svetu EU predsedovala Republika Slovenija, zato je imel Državni svet kot drugi dom slovenskega parlamenta pri izvedbi Konference posebno vlogo. Pri delu Konference je sodelovanje državnega svetnika Bojana Kekca, ki je bil kot predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve imenovan za predstavnika Državnega sveta pri aktivnostih, povezanih z delom Konference, potekalo v sklopu Izvršnega odbora. V času slovenskega predsedovanja je bil sopredsedujoči predsedniške trojke COSAC in posledično opazovalni član Izvršnega odbora Konference, hkrati pa tudi sopredsedujoči komponente nacionalnih parlamentov EU. Kot predstavnik Državnega sveta Republike Slovenije se je redno udeleževal plenarnih zasedanj Konference, še posebej aktiven pa je bil pri delu delovne skupine o podnebnih spremembah in okolju.

Z delom je Konferenca končala 9. maja 2022, ko so predsedniki EU institucij prejeli končno poročilo Konference. Poročilo vsebuje 49 predlogov in več kot 320 ukrepov z jasnimi cilji.
 


Novice: