Digitalne tehnologije danes pomembno oblikujejo način odraščanja otrok in mladostnikov. Pametni telefoni, družbena omrežja, videoigre in druge digitalne platforme omogočajo nove načine učenja, ustvarjanja, sodelovanja in dostopa do informacij. Hkrati pa digitalno okolje odpira tudi številna vprašanja glede vpliva na zdravje, socialne odnose in celostni razvoj otrok ter na uresničevanje njihovih pravic.
Raziskave v Sloveniji in v Evropi kažejo, da otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni in na družbenih omrežjih. Po raziskavi HBSC iz leta 2023, ki jo izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), skoraj četrtina mladostnikov vsak dan ali skoraj vsak dan igra video ali spletne igre, več kot 57 % pa jih za to porabi dve do tri ure ali več dnevno. Kar 9 % mladih poroča o znakih zasvojenosti, 17 % otrok in mladostnikov pa ocenjuje, da so bili žrtve spletnega trpinčenja vsaj enkrat v zadnjih mesecih. Mladi so tako vse pogosteje izpostavljeni pojavom, kot so spletno nasilje, sovražni govor, neprimerne vsebine, manipulativni algoritmi ter pritisk družbenih omrežij na samopodobo in duševno zdravje. Strokovnjaki opozarjajo tudi na porast težav, povezanih s pretirano uporabo digitalnih naprav, kot so motnje spanja, težave s koncentracijo, digitalne zasvojenosti ter zmanjšana telesna aktivnost.
Ta vprašanja pa niso zgolj zdravstvena ali vzgojna – so tudi vprašanja človekovih pravic. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah otrokom zagotavlja pravico do počitka, prostega časa, igre ter zdravega in varnega razvoja. Splošni komentar Odbora za otrokove pravice št. 25 (2021) pa jasno določa, da morajo države zagotoviti, da digitalne tehnologije podpirajo razvoj in dobrobit otrok ter hkrati preprečujejo škodljive vplive. Podobno tudi Svet Evrope v Strategiji za pravice otrok (2022–2027) poudarja, da mora biti digitalno okolje varno, vključujoče in razvojno spodbudno, pri čemer posebej izpostavlja pomen digitalne pismenosti ter odgovornosti držav in digitalnih platform.
Osrednje vprašanje posveta je zato bilo: Kako zagotoviti digitalno okolje, ki podpira pravice otrok – ne pa jih ogroža? Nedvomno je zaščita pred tveganji in škodljivimi vplivi digitalnega okolja nujna, saj je to predpogoj za zagotavljanje zdravega razvoja otrok in mladostnikov, a to hkrati zastavlja vprašanje, katere rešitve in ukrepi so najprimernejši, da pri tem ne posežemo v pravico do dostopa do informacij, sodelovanja in svobode izražanja v digitalnem prostoru. Digitalno okolje namreč otrokom in mladostnikom omogoča dostop do znanja, učenja in informacij, ki jih prejšnje generacije niso imele, ter odpira prostor za izražanje, ustvarjalnost in aktivno sodelovanje v družbi. Kako torej najti pravo ravnotežje med tveganji in priložnostmi digitalnega sveta je eno ključnih vprašanj sodobnih družb. Kakšna je pri tem odgovornost različnih akterjev - staršev, izobraževalnih ustanov, digitalnih podjetij, države?
Poseben poudarek je bil namenjen tudi glasu otrok in mladih, ki niso le uporabniki, temveč nosilci pravic in pomembni sogovorniki pri oblikovanju rešitev, pri čemer je bil njihov glas na posvetu aktivno vključen v razpravo.
S posvetom je institucija Varuha človekovih pravic želela prispevati k tej izredno pomembni razpravi sodobnega časa ter spodbuditi dialog med strokovnjaki, predstavniki države, izobraževalnega sistema, civilne družbe in mladimi. Po koncu posveta je Varuh človekovih pravic pripravil tudi priporočila in jih naslovil na odločevalce.
Uvodni pozdravi in nagovori
- Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije (video nagovor)
- Dr. Simona Drenik Bavdek, varuhinja človekovih pravic
- Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije
- Dr. Michael O'Flaherty, Komisar Sveta Evrope za človekove pravice (video nagovor)
Sledila je razprava s povdarkom: Kako se spreminja odraščanje v dobi zaslonov, kaj to pomeni za pravice otrok in katere so rešitve? Razprava je odprla širši razmislek o tem, kako digitalno okolje vpliva na odraščanje otrok in mladostnikov ter na uresničevanje njihovih pravic. Katera so glavna tveganja in kateri so ključni ukrepi in politike, ki lahko prispevajo k bolj varnemu digitalnemu okolju za otroke in mladostnike? Kako zagotoviti uravnoteženo rabo zaslonov, ki bo otrokom, mladostnikom, staršem in učiteljem omogočila boljše razumevanje digitalnega okolja ter spodbudila odgovorno, kritično in zmerno uporabo digitalnih tehnologij? Kako in na kakšen način to vpliva na pravice in dobrobit otrok? Kateri deležniki so pri tem ključni in kakšna je vloga države in njenih institucij?
Posebna pozornost je bila namenjena vprašanju regulacije digitalnih platform, spodbujanju digitalne pismenosti ter pobudam, ki spodbujajo zdrave digitalne navade. Razprava je naslovila tudi aktualno dilemo o morebitnih omejitvah uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let ter vprašanje, ali takšni ukrepi predstavljajo učinkovito zaščito otrok ali tveganje za njihovo digitalno izključenost.
V razpravi so sodelovali:
- Sara Isaković, psihologinja in predavateljica o vplivu tehnologije na otroke in družine (TBC)
- Robert Tekavec, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski Upravi
- Ajda Petek, točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani
- Martin Hari, vodja Sektorja za digitalne storitve, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS
- Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava Celje
Razpravo je moderirala: Jerneja Turin, namestnica vodje Centra za človekove pravice, Varuh človekovih pravic
Krajšemu odmoru je sledil drugi del posveta, kjer je potekala moderirana razprava z mladimi.
Mladi so spregovorili o svojih izkušnjah, pogledih in predlogih:
• počutje otrok in mladostnikov v digitalnem okolju: Kako mladi sami doživljajo digitalni svet? Kako varno se počutijo v digitalnem okolju? Kdo po njihovem mnenju nosi največ odgovornosti za njihovo varnost v digitalnem okolju? Kaj bi spremenili na družbenih omrežjih?
• težave in rešitve z vidika otrok in mladostnikov v digitalnem okolju: Katere težave v digitalnem svetu bi izpostavili? Katere rešitve ocenjujejo kot smiselne glede na izpostavljene težave?
• dobre in slabe izkušnje: So se že kdaj znašli v situaciji na spletu, ki je niso znali ali zmogli rešiti? Kaj bi jim takrat pomagalo? Katere so njihove dobre izkušnje na spletu?
Sodelovali so:
- Mark Dragaš, Dijaška organizacija Slovenije
- Tanita Čamdžić, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije za mladinsko delo in neformalno izobraževanje
- Ana Prelec, osnovnošolka, 9. razred, Otroški parlamenti
- Ivana Klemenčič, osnovnošolka 8. razred, Otroški parlamenti
- Brina Namurš, gimnazijka, sodelujoča pri projektu Otroški svet pri ZPMS in UNICEF ambasadorka
Moderator razprave je bil: Sergej Golubović, predstavnik Dijaške organizacije Slovenije
Na stališča, mnenja in vprašanja mladih so se odzvali tudi gostje prve razprave.
Posvet sta zaključila:
- Dr. Simona Drenik Bavdek, varuhinja človekovih pravic
- Branimir Štrukelj, predsednik Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino
GRADIVA: