Slovenija je bogata z vodnimi viri. Letno se po ozemlju Slovenije pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode, kar Slovenijo uvršča v sam vrh evropskih držav. Čeprav sodimo med najbogatejše evropske države po količini vode na prebivalca, druge primerljivo bogate evropske države bolje gospodarijo z vodnimi viri in hidroenergiji namenjajo bistveno pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju energetske neodvisnosti. Z dialogom in strokovnostjo uspešno iščejo ravnotežje med izrabo vodnih virov in varovanjem narave ter tako prispevajo k prehodu na zeleno energijo.
Hidroenergija je tako pri nas kot v svetu eden ključnih obnovljivih virov energije, ki prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in odvisnosti od fosilnih goriv.
Hidroelektrarne so zanesljiv in trajnosten vir energije. Lahko hitro prilagajajo proizvodnjo glede na potrebe omrežja, kar je pomembno za stabilnost elektroenergetskega sistema ter kot take predstavljajo pomemben gradnik energetske strategije Slovenije.
Sodobne tehnologije in pristopi omogočajo gradnjo hidroelektrarn in pregrad, ki minimalno vplivajo na okolje in prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti ter poleg energetske izrabe in drugih koristi za ljudi (pitna voda, tehnološka voda, namakanje, rekreacija) nudijo tudi številne koristi za okolje in naravo (ohranjanje habitatov, vezanih na vodno okolje).
Posvet je bil namenjen predstavitvi pomena hidroelektrarn tako za človeka kot za okolje in naravo ter njihove vloge v procesu zagotavljanja energetske neodvisnosti, prehoda na zeleno energijo in bolj trajnostno naravnanega razvoja.
Pozdravna nagovora sta imela:
- Marko LOTRIČ, predsednik Državnega sveta
- mag. Bojan KUMER, minister za okolje, podnebje in energijo (video nagovor)
S svojimi referati so se predstavili:
Emanuele QUARANTA, znanstveni sodelavec pri Skupnem raziskovalnem središču Evropske komisije, Italija
prof. dr. Rafko MIHALIČ, predstojnik Katedre in laboratorija za preskrbo z električno energijo, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Anton ŽUNIČ, poslovni svetovalec in bivši državni sekretar na Ministrstvu za finance
prof. dr. Ferdinand GUBINA, Znanstveni svetnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Srečko ŠESTAN, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije
prof. dr. Mitja BRILLY, zaslužni profesor, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani
prof. dr. Gorazd URBANIČ, predavatelj, Katedra za ekologijo in varstvo okolja, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
prof. dr. Matjaž MIKOŠ, predsednik Inženirske akademije Slovenije, predstojnik Raziskovalnega inštituta za hidro in geološka tveganja, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani
Zdravko JURČEC, predsednik Hrvaške inženirske zveze
izr. prof. Andrej KRYŽANOWSKI, predsednik Slovenske inženirske zveze
Sledila je razprava in zaključki.
Posvet sta povezovala državni svetnik prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik in predsednica Slovenskega nacionalnega komiteja za velike pregrade Nina Humar.
GRADIVA: