Ljubljana, 28. november 2025 – V skladu s sklicem 23. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije naj bi državni svetniki odločali o predlogih odložilnih vetov na paket sodne zakonodaje ((Zakon o sodiščih (ZS-1), Zakon o sodnikih (ZSod), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem svetu (ZSSve-A) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1F)), ki jih je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 36. seji 21. novembra 2025, in na Zakon o dopolnitvi Zakona o voznikih (ZVoz-1F), ki je bil sprejet na isti seji Državnega zbora 25. novembra 2025.
Predloge odložilnih vetov na zakonodajni četvorček, ki jih je predlagala Komisija Državnega sveta za državno ureditev, je predstavil državni svetnik Miloš Pohole. Poudaril je, da reforma ne odpravlja ključnih težav sodnega sistema, predvsem neenakomerne obremenjenosti sodišč, hkrati pa zaradi neusklajenosti z veljavno procesno zakonodajo odpira tveganja za nove sodne zaostanke in večjo pravno negotovost. Po njegovih besedah zakonodajalec ni predvidel vseh potrebnih sprememb, zato ostaja nejasno, kako se bodo postopki izvajali v praksi.
Pomemben del kritik se nanaša na spremembe postopkov imenovanja sodnikov in na zmanjšanje pristojnosti Sodnega sveta. Po 28. členu Zakona o sodnikih se bodo v postopkih imenovanja sodnikov upoštevale »dokumentirane in dokazljive kompetence«. Povsem nova terminologija je po mnenju predlagateljice odložilnega veta nedoločna in nestrokovna, saj lahko vodi v različno razlago. Zmanjšanje pristojnosti Sodnega sveta pa lahko vpliva na njegovo neodvisnost in poveča vpliv sodne veje oblasti na kadrovske odločitve, kar ni le v neskladju z notranjim pravnim redom, ampak tudi z uveljavljenimi evropskimi standardi glede položaja sodnih svetov.
Predlagateljica odložilnih vetov opozarja, da najpomembnejšo spremembo sprejete reforme predstavlja reorganizacija prvostopenjskega sodstva z uvedbo enotne mreže sodišč in ukinitvijo okrajnih sodišč. Reforma namreč uvaja novo strukturo brez jasne določitve pristojnosti okrožnih sodišč na sedežnih enotah in zunanjih oddelkih. Sprejeti zakon ne določa, ali bodo zunanji oddelki – kot dosedanja okrajna sodišča – še vedno pristojni za kazniva dejanja s kaznijo do treh let zapora, pravdne zadeve z vrednostjo spornega predmeta pod 20.000 evrov, zapuščinske, nepravdne in prekrškovne zadeve, ali pa bo ta ureditev bistveno spremenjena. Odločitev je z novim zakonom prepuščena predsednikom okrožnih sodišč in podzakonskim aktom, zaradi česar za stranke ostaja nejasno, katero sodišče bo pristojno za njihove zadeve. Z vidika pravne varnosti – predvidljivosti in preglednosti sodnega sistema – ni sprejemljivo, da ob sprejemu ZS-1 pristojnosti zunanjih enot niso jasno določene.
Ključni razlogi za pobudo za sprejem odložilnega veta vključujejo tveganje povečanja sodnih zaostankov, zmanjšanje dostopnosti sodnega varstva po ukinitvi okrajnih sodišč, posege v pristojnosti Sodnega sveta in vprašanje neodvisnosti sodstva, neskladnost z evropskimi in mednarodnimi standardi, možno zmanjšanje zaupanja javnosti ter nejasno finančno in organizacijsko izvedbo reforme. Čeprav reforma prinaša obljube o večji učinkovitosti in enotnosti sodnega sistema, predlagateljica odložilnega veta opozarja, da obstajajo tveganja na področjih dostopnosti, neodvisnosti in izvedbene stabilnosti.
Po opravljeni razpravi je bila ob glasovanju o predlogu odložilnega veta na Zakon o sodiščih ugotovljena nesklepčnost. Ob ponovnem glasovanju je bil Državni svet še vedno nesklepčen. Po prekinitvi seje je bila ob drugi ponovitvi glasovanja ponovno ugotovljena nesklepčnost, zato je bila seja prekinjena.
Posnetek seje je dostopen na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=lCEt0y8gNX8
